Voditelji Evropske unije so po izrednem srečanju o transatlantskih odnosih napovedali okrepitev evropske vloge na Arktiki, pri čemer je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen potrdila, da bo Komisija v kratkem predstavila obsežen naložbeni sveženj za Grenlandijo. Po njenih besedah je bil otok doslej deležen premalo razvojnih in infrastrukturnih vlaganj, EU pa želi odnos z Grenlandijo okrepiti tudi z vidika dolgoročne stabilnosti in prisotnosti v regiji.
„V okviru krepitve odnosov z Grenlandijo bomo kmalu predlagali pomemben investicijski paket,“ je povedala po vrhu, sklicanem po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti priključitve Grenlandije, ki je del Kraljevine Danske. Trump je v Davosu poudaril, da za prevzem otoka ne namerava uporabiti sile in da evropskim državam ne bo uvedel dodatnih carin, kar je bilo v evropskih prestolnicah sprejeto kot pomirjujoč signal.
Von der Leyen je ob tem izpostavila, da je bila evropska prisotnost na Arktiki v preteklosti nezadostna, tako z vidika naložb kot tudi varnostnih politik. Po njenem mnenju se razmere v regiji hitro spreminjajo, zato EU ne more več obravnavati Arktike zgolj kot obrobnega geografskega prostora, temveč kot strateško pomembno območje.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je na skupni novinarski konferenci dodal, da imata EU in ZDA skupen interes pri zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Ocenil je, da so stabilne razmere na severu pomembne tako za pomorske poti kot za širšo varnostno sliko Evrope in Severne Amerike. Pozdravil je tudi Trumpovo napoved, da novih carin za evropske države ne bo, saj bi dodatne trgovinske ovire po njegovih besedah še poslabšale že tako občutljive gospodarske razmere.
Zadržanost do novega mirovnega odbora
Na srečanju je bila odprta tudi razprava o mirovnem odboru, ki ga je nedavno ustanovil ameriški predsednik. Costa je povedal, da ima EU „resne dvome o številnih elementih ustanovne listine odbora“, pri čemer je posebej omenil vprašanja glede obsega delovanja, načina upravljanja in skladnosti z Ustanovno listino Združenih narodov. Po njegovih besedah bo Unija pozorno spremljala, kako bo organ deloval v praksi in kakšne bodo njegove dejanske pristojnosti.
V diplomatskih krogih se ob tem pojavljajo tudi vprašanja, ali bi lahko takšna pobuda posegala v obstoječe mednarodne mehanizme za reševanje sporov ali pa bi se z njimi podvajala, kar bi lahko oslabilo že vzpostavljene strukture v okviru ZN.
Pritisk za začasno uporabo sporazuma z Mercosurjem
Pomemben del razprav je bil namenjen tudi trgovinskemu sporazumu med EU in državami skupine Mercosur. Čeprav je Evropski parlament zahteval, da Sodišče EU preveri skladnost sporazuma s pogodbami EU, sta Costa in von der Leyen poudarila, da si več držav članic želi, da bi se vsaj del sporazuma začasno začel uporabljati čim prej.
„Vprašanje začasne uporabe je izpostavilo več voditeljev in obstaja jasen interes, da se prednosti tega pomembnega sporazuma začnejo uporabljati čim prej,“ je dejala von der Leyen. Po njenih besedah bi to omogočilo hitrejše gospodarske koristi za podjetja in izvoznike na obeh straneh Atlantika, ne da bi bilo treba čakati na dokončanje vseh pravnih postopkov ratifikacije.
Razprava o Mercosurju se v EU že dalj časa sooča z nasprotovanji, zlasti zaradi okoljskih vprašanj in zaščite evropskih kmetov, del držav članic medtem poudarja, da bi sporazum v času negotovih globalnih trgovinskih razmer okrepil dostop do velikih južnoameriških trgov in zmanjšal odvisnost od posameznih dobavnih verig.
