Evropska komisija je pod vse večjim pritiskom držav članic zaradi visokih cen energije, ki jih dodatno poganja nova nestabilnost na svetovnih trgih po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu. V Bruslju so zato na izrednem srečanju komisarjev razpravljali o nadaljnjih ukrepih za omejevanje energetskih stroškov in o smeri evropske energetske politike.
V evropskih prestolnicah narašča zaskrbljenost zaradi cen elektrike, plina in nafte, ki ostajajo visoke že od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Zadnji dogodki na Bližnjem vzhodu so razmere še dodatno zaostrili, saj so ameriški in izraelski napadi na Iran povzročili skok cen energentov in povečali nestanovitnost na svetovnih trgih.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju poudarila, da aktualni dogodki znova kažejo na tveganja, povezana z odvisnostjo od fosilnih goriv. Po njenih besedah mora Evropa nadaljevati z zmanjševanjem uvoza nafte in plina ter pospešiti prehod na domače obnovljive vire energije.
Na srečanju v Bruslju je sodeloval tudi generalni direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol.
Komisija vztraja pri zelenem prehodu
Razprava med komisarji je bila namenjena predvsem iskanju načinov, kako obvladovati visoke cene energije v kratkoročnem obdobju, hkrati pa nadaljevati dolgoročni energetski prehod. Po poročanju Politica je razprava temeljila tudi na internih dokumentih Evropske komisije, ki opozarjajo, da bi lahko zadnje geopolitične napetosti vplivale na dobavne poti energentov in povečale tržno negotovost.
Komisarka za konkurenco Teresa Ribera in evropski komisar za energijo Dan Jørgensen sta v pripravljeni analizi opozorila, da je zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu ter motnje v Hormuški ožini takoj vplivalo na globalne cene energije.
Kljub temu v Bruslju za zdaj ne načrtujejo bistvene spremembe strategije. Osrednji cilj ostaja povečanje proizvodnje čiste energije v EU in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih dobaviteljev.
Politični pritiski znotraj EU naraščajo
Energetska politika postaja vse pomembnejše politično vprašanje v več državah članicah. Nekateri voditelji opozarjajo, da zelena pravila EU povečujejo stroške za gospodinjstva in podjetja.
Madžarski premier Viktor Orbán je ob tem izkoristil novo geopolitično napetost in ponovno pozval k spremembi evropske energetske politike. Po njegovem mnenju bi morala EU zaradi vojne z Iranom opustiti načrte o postopnem opuščanju ruskih energentov.
Podobni dvomi o obstoječih energetskih politikah se pojavljajo tudi drugod. Novi češki premier Andrej Babiš je napovedal, da bo njegova vlada skušala spremeniti nekatere evropske energetske ukrepe, ki jih kritiki označujejo kot predrage.
Dodatno opozorilo je v Bruselj prišlo tudi iz Švedske. Tamkajšnja vlada je Evropsko komisijo pozvala k ponovnemu razmisleku o načrtih za tesnejšo povezavo nacionalnih trgov z električno energijo, saj bi to po njihovem mnenju lahko privedlo do višjih stroškov za državljane in podjetja.
