Evropska unija pripravlja dokument z naborom možnih ukrepov proti Izraelu zaradi razmer v Gazi, vendar ostaja zaradi notranjih razhajanj med državami članicami sprejetje sankcij politično zelo negotovo, poročajo diplomatski viri v Bruslju.
Po neuradnih informacijah naj bi Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) prihodnjo sredo veleposlanikom držav članic predstavila uradni dokument, ki vsebuje pet možnosti ukrepanja zoper Izrael. Med njimi so omenjeni začasna prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, uvedba ciljno usmerjenih sankcij proti posameznikom, omejitve na področju trgovine in znanstvenega sodelovanja ter embargo na orožje.
Vsebino dokumenta je prvi objavil portal Euractiv, ki je prejšnji mesec razkril tudi, da je notranji pregled obstoječega pridružitvenega sporazuma pokazal znake morebitnih kršitev določil o spoštovanju človekovih pravic.
Evropski diplomati poudarjajo, da je namen procesa spodbuda k izboljšanju humanitarnih razmer na območju Gaze. “Prvi cilj je spremeniti vedenje na terenu. Če se razmere ne izboljšajo, lahko razmislimo o nadaljnjih ukrepih,” je prejšnji mesec dejala visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas.
O vsebini dokumenta naj bi zunanji ministri razpravljali 15. julija na zasedanju v Bruslju, ki bo tudi zadnje pred poletnim premorom. Po neuradnih informacijah naj bi ta datum predstavljal tudi neformalen rok za oceno izraelskega odziva glede razmer v Gazi.
EU je v zadnjih tednih v regijo napotila tehnično delegacijo pod vodstvom posebnega odposlanca za Bližnji vzhod Christopheja Bigota, ki je v Izraelu opravila pogovore z uradniki. Kljub temu v diplomaciji EU prevladuje skepsa glede možnosti doseganja oprijemljivih premikov.
Notranje delitve omejujejo možnosti ukrepanja
Čeprav uradni dokument predvideva več možnosti, je njihova dejanska uveljavitev vprašljiva. Za začasno prekinitev pridružitvenega sporazuma je potrebno soglasje vseh 27 članic, pri čemer nekaterim – zlasti Nemčiji, Češki in Madžarski – ukrepi proti Izraelu niso sprejemljivi.
Tudi Evropska komisija, ki vodi trgovinsko politiko, naj bi bila zadržana do uvedbe širših gospodarskih sankcij.
Embargo na orožje velja za še manj verjeten, predvsem zaradi Nemčije, ki je največja evropska izvoznica vojaške opreme v Izrael.
Med vsemi predlogi naj bi bili politično najizvedljivejši ciljno usmerjeni ukrepi proti posameznikom, kot so določeni izraelski ministri, vojaški poveljniki ali skrajni naseljenci. Tovrstne sankcije so že uvedle nekatere druge države, med njimi Združeno kraljestvo, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in Norveška, kar bi lahko EU spodbudilo k podobnim ukrepom v prihodnjih tednih.
Izraelska vlada je medtem ostro zavrnila postopke Evropske unije, revizijo pridružitvenega sporazuma pa označila za »sramotno« in »metodološko vprašljivo«.
Foto: Pixabay
