Evropska unija (EU) je včeraj na zasedanju zunanjih ministrov razpravljala o nadaljnjih korakih v zvezi s pregledom pridružitvenega sporazuma z Izraelom, ki ga je sprožila humanitarna kriza v Gazi. Pregled, ki se je začel maja letos, je pokazal “znake”, da Izrael krši svoje obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic, kar odpira vprašanje možne delne ali celotne prekinitve sporazuma. Odločitev o nadaljnjih ukrepih je preložena na julijsko srečanje.
EU je maja 2025, na pobudo Nizozemske, začela pregled pridružitvenega sporazuma z Izraelom, ki od leta 2000 ureja trgovinske in politične odnose. Pobuda je sledila večmesečni blokadi humanitarne pomoči v Gazi, ki jo je Izrael uvedel po eskalaciji konflikta z Hamasom oktobra 2023.
Po podatkih Euronews je 17 od 27 zunanjih ministrov EU podprlo pregled, ki se osredotoča na člen 2 sporazuma, ta pa zahteva spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je včeraj poudarila, da je cilj pregleda spremeniti razmere na terenu, saj je humanitarna situacija v Gazi še vedno “katastrofalna”.
“Znaki” kršitev človekovih pravic
Osnutek poročila Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), ki ga je pridobil The Guardian, navaja, da obstajajo “znaki”, da Izrael krši svoje obveznosti iz sporazuma. Poročilo omenja nediskriminatorne napade, omejevanje dostopa do hrane in zdravil ter pomanjkanje odgovornosti za domnevne kršitve mednarodnega humanitarnega prava.
Kallas je v ponedeljek dejala, da Izrael “s svojimi dejanji spodkopava desetletja humanitarnih načel”. Izrael je kritike zavrnil in v zasebnem dokumentu, ki ga je pridobil Politico, označil pregled za “nesprejemljiv in nepravičen”, češ da EU ne razume kompleksnosti varnostnih izzivov, s katerimi se sooča.
Kljub znakom kršitev ostaja vprašanje prekinitve sporazuma politično občutljivo. Za delno prekinitev trgovinskih ugodnosti je potrebna kvalificirana večina, kar pomeni vsaj 15 držav, ki zastopajo 65 odstotkov prebivalstva EU.
Države, kot so Španija, Irska, Slovenija in Nizozemska, podpirajo strožje ukrepe, medtem ko Nemčija in Italija nasprotujeta prekinitvi sporazuma. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da EU potrebuje “dobre odnose z Izraelom”.
Španski zunanji minister José Manuel Albares pa je pozval k takojšnjemu embargu na orožje in širitvi sankcij proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu. Kallas je napovedala, da bo v juliju predstavila možnosti za ukrepanje, ki bi lahko vključevale omejitev vizumskih ugodnosti ali zamrznitev akademskih partnerstev.
Foto: Pixabay
