Zunanji ministri držav članic Evropske unije so se v Bruslju zbrali na izrednih razpravah o varnosti Hormuške ožine, potem ko je vojna z Iranom povzročila velike motnje na svetovnih energetskih trgih. Razprava poteka v času, ko Washington od evropskih zaveznikov zahteva večjo vlogo pri zaščiti ene najpomembnejših pomorskih poti na svetu.
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je pred srečanjem poudarila, da bo na mizo postavila predlog o morebitni spremembi mandata evropske pomorske operacije Aspides.
Po njenih besedah je cilj preveriti, ali bi lahko obstoječo misijo prilagodili novim razmeram v regiji. „Z državami članicami bomo razpravljali, ali je mogoče mandat misije spremeniti,“ je dejala in dodala, da je v interesu Evrope, da plovna pot skozi Hormuško ožino ostane odprta.
Ta morski koridor je ključnega pomena za globalno oskrbo z energijo, saj skozi njega potuje približno petina svetovne trgovine z nafto. Konflikt v regiji je po ocenah analitikov povzročil eno največjih motenj v dobavi energentov v zadnjih desetletjih.
Operacija Aspides je bila ustanovljena leta 2024 kot obrambna misija EU za zaščito trgovskih ladij in spremljanje varnostnih razmer v širši regiji, ki vključuje Rdeče morje, Adenski zaliv, Omanski zaliv in Perzijski zaliv.
Trump pritiska na evropske zaveznike
Razprava v Bruslju prihaja dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump znova pozval zaveznice v Natu, naj pomagajo zagotoviti varnost plovbe v Hormuški ožini. Opozoril je, da bi lahko prihodnost zavezništva postala „zelo slaba“, če evropske države ne bodo podprle ameriških prizadevanj.
Kot poroča Euronews, v evropskih prestolnicah za zdaj ni veliko pripravljenosti za oblikovanje širše vojaške koalicije, ki bi spremljala tankerje skozi ožino, kot predlaga Washington. Diplomati EU poudarjajo, da je glavni cilj trenutno izboljšati koordinacijo in zmogljivosti obstoječih evropskih operacij, ne pa nujno vzpostaviti obsežno vojaško misijo.
Več držav članic je že nakazalo zadržanost do morebitnega vojaškega angažmaja v regiji. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je poudaril, da Berlin ne načrtuje sodelovanja v morebitni pomorski operaciji, hkrati pa je pozval ZDA in Izrael, naj pojasnita svoje strateške cilje v konfliktu z Iranom.
Podobno stališče je izrazil tudi luksemburški zunanji minister Xavier Bettel. Po njegovih besedah EU ni neposredno vpletena v vojno, zato mora skrbno premisliti, kakšna naj bo njena vloga. „Odločiti se moramo, ali bomo del tega ali ne. Lahko pomagamo s sateliti ali komunikacijskimi zmogljivostmi, vendar ne pričakujte vojakov in vojaške opreme,“ je dejal.
