Boštjan M. Turk: Kot dolgoletni visokošolski učitelj sem dobesedno otrpnil pred izjavo, ki si jo je na račun drugače mislečih mladih ljudi privoščil dekan Fakultete za družbene vede Samo Uhan. Ker jo je podprl celoten senat, sem se odločil napraviti pričujočo analizo. Teme razrednega, rasnega in siceršnjega izključevanja še posebej obravnavam v svoji knjigi Zamolčana stran (bostjan-marko-turk.si) in pričujočih zaključkov mi ni bilo težko narediti. Vse pa sem – kot je danes že nujni standard – oprl na orodje umetne inteligence, ki temu, kar boste prebrali spodaj, daje kredibilnost absolutne resnice. Torej je izjava Sama Uhana še toliko bolj zastrašujoča. Pojdimo torej po vrsti.
Tipološko primerjavo Uhanovih izjav z apartheidom/rasizmom in fašizmom moramo začeti s čim bolj jasnim povzetkom njegovega nastopa v podkastu portala N1 Slovenija (na podlagi javno dostopnih povzetkov). V teh izjavah so kot ključna skupina izpostavljeni mladi moški volivci desnosredinskih strank, posebno tisti z nižjo stopnjo formalne izobrazbe (na primer poklicne šole, ki kasneje preidejo v podjetništvo).
Ti naj bi po tej interpretaciji nosili radikalnejše oblike sodobnega konservativizma, kazali naj bi elemente mizoginije, ne razumeli povezave med davki in javnimi storitvami (državo naj bi dojemali kot “monstrum”), obenem pa naj ne bi imeli jasnega razumevanja, kaj politično pomeni “desno”. Desnica naj bi jih pri tem uporabljala kot obliko uporniške subkulture. Tak opis jih umešča v okvir skupine, ki je predstavljena kot manj reflektirana, manj razumevajoča, slabše izobražena in ideološko nedozorela.
Ko to postavimo ob bok apartheidu in rasizmu, ki sta zgodovinsko tipična primera kolektivnega pripisovanja manjvrednosti na podlagi skupinskih značilnosti, opazimo podobno notranjo logiko. V obeh primerih gre za esencialistično razmišljanje: celotni skupini se pripišejo trajne in globoke pomanjkljivosti, ki naj bi izvirale iz njihovega bistva ali družbenega položaja. V rasističnih in apartheidskih ideologijah se je to kazalo v trditvah, da so določene rase manj inteligentne, manj sposobne samostojnega upravljanja, da ne razumejo kompleksnih družbenih sistemov in da so nosilci primitivnih vrednot. Zato potrebujejo nadzor “višje” skupine. V obravnavanem primeru se pojavlja sorodna struktura: določeni družbeni skupini (mladi moški z nižjo izobrazbo) se pripiše nerazumevanje osnovnih ekonomskih povezav, nepoznavanje političnih pojmov in nagnjenost k radikalnim ali mizoginim stališčem.
Podobnost se kaže tudi v načinu argumentacije. V rasističnih diskurzih se pogosto uporablja besedišče o “nižji inteligenci”, “omejeni racionalnosti” ali “nezmožnosti abstraktnega mišljenja”. Tukaj se uporablja drugačen jezik, vendar s podobnim učinkom: govori se o tem, da “ne razumejo”, “ne vedo” ali da so “nereflektirani”. Prisoten je tudi pokroviteljski ton. V preteklosti so bili… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator oddaje/podkasta Ura resnice)
