EU stopnjuje pritisk na Moskvo: popolna prepoved pomorskih storitev vse bližje

Evropska unija se približuje odločitvi o novem, 20. svežnju sankcij proti Rusiji, pri čemer se kot ena najostrejših možnosti omenja popolna prepoved pomorskih storitev za ruske naftne tankerje. V Bruslju poudarjajo, da za tak korak ne potrebujejo nujno soglasja vseh držav skupine G7, čeprav bi bilo usklajeno delovanje z zaveznicami politično in gospodarsko učinkovitejše.

Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je po srečanju finančnih ministrov dejal, da Evropska unija ne bo oklevala pri sprejemanju ukrepov, če širšega dogovora na ravni G7 ne bo. Ob tem je poudaril, da popolna prepoved pomorskih storitev ni pogojena z odločitvijo partnerjev, temveč predstavlja možnost, ki jo lahko Unija uveljavi samostojno, če se bo politična volja za to izkazala.

Cilj Bruslja je, da bi bil novi sveženj sankcij potrjen do 24. februarja, ob četrti obletnici ruske invazije na Ukrajino. Če bo prepoved pomorskih storitev sprejeta, bi to pomenilo konec sedanjega sistema omejitve cen ruske nafte, ki velja od decembra 2022. Podjetjem iz EU bi bilo v tem primeru prepovedano kakršno koli servisiranje ruskih tankerjev, ne glede na prodajno ceno nafte vrste Urals, ki je trenutno omejena na 44,10 dolarja za sod.

Zadržki znotraj EU in negotovost v G7

Stališče Evropske komisije pomeni spremembo v primerjavi z začetkom meseca, ko je bilo poudarjeno, da bo Unija s popolno prepovedjo počakala na skupno odločitev G7. Za zdaj ni jasno, koliko držav znotraj skupine je pripravljenih odpraviti obstoječo cenovno omejitev. Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija so potrdile, da so seznanjene s predlogi Komisije in da razprave še potekajo, navaja Euronews, medtem ko se ZDA in Japonska na pobude niso javno odzvale.

Znotraj EU pomisleke izraža predvsem Grčija, ki ima močno pomorsko industrijo. Po mnenju Aten bi popolna prepoved lahko okrepila konkurenco iz Indije in Kitajske, spodbudila uporabo ruske tako imenovane senčne flote ter povečala prakso odstranjevanja ladij iz nacionalnih registrov.

Novi mehanizmi proti izogibanju sankcijam

Pomemben del novega svežnja sankcij je tudi prva morebitna uporaba mehanizma za preprečevanje izogibanja ukrepom. Komisija predlaga omejitve izvoza določenih strojev in radijske opreme v države, kjer obstaja tveganje, da bi bilo blago posredno preusmerjeno v Rusijo.

V tem okviru se je pod drobnogledom znašel Kirgizistan, ki si z Rusijo deli carinsko unijo. Izvoz EU v to državo se je po začetku vojne v Ukrajini močno povečal, pri čemer velik delež predstavljajo stroji in transportna oprema, za katere v Bruslju obstaja sum, da bi lahko končali v ruskih rokah. Aktivacija mehanizma bi zahtevala soglasje vseh 27 držav članic, kar v preteklosti še ni bilo doseženo.

Razprave o sankcijah potekajo v času diplomatskih stikov med ukrajinskimi, ruskimi in ameriškimi predstavniki, vendar večina evropskih voditeljev meni, da Moskva ne kaže pripravljenosti na resne popustitve. Predsednica Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta naj bi 24. februarja obiskala Ukrajino.

Ukrajinski predsednik je ob tem znova pozval Evropsko unijo, naj razmisli o sankcioniranju ruskega jedrskega sektorja, ki je bil doslej večinoma izvzet iz ukrepov zaradi zadržkov nekaterih držav članic. V javnem nastopu je ostro kritiziral Rusijo in poudaril, da za njene predstavnike ni prostora ne v Evropi ne v Združenih državah. Zelenski je dejal: “Odjebite v Rusijo. Pojdite domov. V Združenih državah ne spoštujete nikogar. Ne spoštujete pravil. Ne spoštujete demokracije. Ne spoštujete Ukrajine ali Evrope. Pojdite domov.”