Evropska unija skupaj z državami G7 preučuje možnost uvedbe popolne prepovedi pomorskih storitev za ruske tankerje, vse več razpok med zahodnimi zavezniki pa odpira vprašanje, ali bo Bruselj zaostritev sankcij sploh uspel spraviti skozi.
Medtem ko Evropska komisija vztraja pri povečevanju pritiska na rusko vojno gospodarstvo, sta Združeno kraljestvo in ZDA v zadnjih dneh sprejela odločitve, ki sankcijski režim dejansko deloma mehčajo.
Britanska vlada je v torek objavila neomejeno dovoljenje za uvoz dizelskega in reaktivnega goriva, proizvedenega iz ruske surove nafte v tretjih državah, predvsem v Turčiji in Indiji, kjer rafinerije kupujejo rusko nafto po znižanih cenah.
London je dodatno odobril tudi sklepanje kratkoročnih servisnih pogodb z ruskima energetskima projektoma Sahalin-2 in Yamal LNG do januarja 2027.
V Bruslju in Kijevu nezadovoljstvo
Odločitve Združenega kraljestva so povzročile precejšnje nezadovoljstvo med evropskimi zavezniki in v Ukrajini.
Urad ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je sporočil, da z britansko vlado vodi “zelo aktivno komunikacijo”, saj želi pridobiti pojasnila glede novih dovoljenj.
Ukrajinski odposlanec za sankcije Vladislav Vlasjuk je opozoril predvsem na nevarnost dodatnih prihodkov za ruski proračun.
Evropska komisija medtem javno vztraja pri sedanji smeri sankcijske politike. Glavna govorka komisije Paula Pinho je poudarila, da EU ostaja zavezana omejitvam na uvoz ruske nafte in plina.
V Bruslju hkrati opozarjajo, da Moskva izkorišča napetosti na Bližnjem vzhodu in motnje zaradi zaprtja Hormuške ožine za dodatne pritiske na energetske trge.
London govori o “začasnih ukrepih”
Britanska vlada trdi, da gre zgolj za začasne in tehnične ukrepe, katerih namen je preprečiti dodatne motnje v oskrbi z energijo.
Premier Keir Starmer je v parlamentu poudaril, da licence ne pomenijo odprave sankcij proti Rusiji, ampak zaščito britanskih potrošnikov v času močnih pretresov na energetskih trgih.
Britanski minister za trgovino Chris Bryant je priznal, da je bila uvedba ukrepov “nerodna”, ter napovedal revizijo dovoljenj “v najkrajšem možnem času”.
Oslabitev sankcijskega režima prihaja v času, ko je Hormuška ožina zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu ostala večinoma zaprta, kar povzroča močan pritisk na globalno energetsko oskrbo in rast cen nafte.
Bruselj želi popolno prepoved pomorskih storitev
Evropska komisija trenutno poskuša države G7 prepričati v precej ostrejši ukrep – popolno prepoved pomorskih storitev za ruske tankerje.
Prepoved bi zajela ladijski promet, bančne storitve in zavarovanje ter bi nadomestila sedanjo cenovno kapico za rusko nafto, ki jo G7 uporablja od leta 2022.
Toda Bruselj se sooča z notranjim odporom in vse večjo neenotnostjo med zahodnimi partnerji.
Grčija in Malta, ki imata pomembne interese v ladijskem prometu, vztrajata, da je mogoče tako ostro prepoved uvesti le ob enotnem ukrepanju vseh držav G7.
Na drugi strani ZDA in Združeno kraljestvo zaradi energetske negotovosti in zaprtja Hormuške ožine postopoma prilagajata sankcijska pravila, da bi omejila posledice za lastna gospodarstva.
G7 brez časovnice za nove ukrepe
Finančni ministri držav G7 so po srečanju v Parizu sicer ponovno poudarili “neomajno zavezanost” nadaljnjemu pritisku na Rusijo, vendar konkretnega časovnega načrta za uvedbo popolne prepovedi pomorskih storitev niso predstavili.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob tem opozoril, da po mnenju Bruslja “zdaj ni čas za zmanjševanje pritiska na Rusijo”, še posebej ob ponovni rasti cen ruske nafte Urals.
Prav rast cen energentov in nova geopolitična negotovost pa vse bolj razkrivata težavo Zahoda: kako hkrati zaostrovati sankcije proti Moskvi in omejevati posledice za lastne energetske trge.
