Izrael kritičen do EU: Pritisk naj bo usmerjen tja, kjer je potreben
Izrael je v torek, 20. maja 2025, izrazil pripravljenost za nadaljevanje dialoga z Evropsko unijo (EU) in njenimi članicami, medtem ko se odnosi zaradi izraelske ofenzive v Gazi in omejevanja humanitarne pomoči zaostrujejo.
Po poročanju portala Euronews so zunanji ministri večine držav članic EU na zasedanju v Bruslju podprli nizozemski predlog za pregled trgovinskega in sodelovalnega sporazuma z Izraelom, kar je sprožilo burne odzive.
Nizozemski predlog za pregled sporazuma
Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je predlagal revizijo sporazuma EU-Izrael, ki opredeljuje trgovinske in diplomatske odnose. Pobuda je posledica zaskrbljenosti zaradi izraelskega vojaškega delovanja v Gazi, kjer je po navedbah Združenih narodov več kot dva meseca skoraj povsem ustavljena dobava humanitarne pomoči.
Veldkamp je poudaril, da izraelski ukrepi, vključno z omejevanjem osnovnih potrebščin, kršijo mednarodno humanitarno pravo, kar je v nasprotju z 2. členom sporazuma, ki poudarja spoštovanje človekovih pravic. Sedemnajst od sedemindvajsetih zunanjih ministrov EU je podprlo pregled, kar pomeni, da bo Evropska komisija zdaj preučila, ali Izrael izpolnjuje svoje obveznosti.
Izraelski uradniki so se na evropske kritike odzvali z nasprotovanjem, saj menijo, da je pritisk nepravičen. Po njihovem mnenju je delovanje v Gazi odgovor na napade Hamasa 7. oktobra 2023, ki jih EU in več drugih držav označuje za teroristične. Kljub temu Izrael poudarja, da je pripravljen na konstruktiven dialog, kar je v nasprotju z nekaterimi preteklimi izjavami evropskih voditeljev, ki so zahtevali konkretne ukrepe, če Izrael ne bo spremenil svoje politike.
Pritisk evropskih držav in britanski odziv
Poleg EU tudi Velika Britanija stopnjuje pritisk na Izrael. Britanski zunanji minister David Lammy je napovedal prekinitev pogajanj o trgovinskem sporazumu z Izraelom in povabil izraelskega veleposlanika na pogovor zaradi razširitve vojaških operacij v Gazi.
Po poročanju Reutersa je London izrazil zaskrbljenost zaradi humanitarne krize, saj naj bi od začetka marca v Gazo prispelo le nekaj tovornjakov z nujno pomočjo. Sedem evropskih držav, vključno z Irsko, Španijo in Norveško, je že prejšnji teden pozvalo Izrael, naj nemudoma ustavi vojaške operacije in odpravi blokado Gaze.
Skupna izjava poudarja, da je zaradi pomanjkanja hrane, zdravil in drugih osnovnih dobrin ogroženih več kot 50.000 življenj. EU kot največja trgovinska partnerica Izraela, z letno trgovinsko menjavo v vrednosti 45 milijard evrov, ima pomemben vzvod, a soglasje za prekinitev sporazuma še ni doseženo, saj države, kot je Nemčija, ostajajo zadržane.
Kallas poudarja humanitarno krizo
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je po zasedanju ministrov izpostavila “katastrofalno” stanje v Gazi, kjer se po njenih besedah humanitarna kriza poglablja. Omenila je tudi izjave izraelskih ministrov o morebitni stalni prisotnosti v Gazi, Siriji in Libanonu, kar dodatno zaostruje odnose.
Kallas je pozvala k pregledu sporazuma, da bi ugotovili, ali Izrael spoštuje dogovorjene obveznosti. Medtem Izrael vztraja, da so njegovi ukrepi obrambni, in zavrača očitke o kršitvah mednarodnega prava.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay
