Evropska unija in Ukrajina sta pripravili nov akcijski okvir, ki naj bi Kijevu omogočil tehnični napredek pri pristopnem procesu, kljub temu da Madžarska še naprej blokira uradni začetek pogajanj. Pobuda odpira vprašanja o učinkovitosti evropskega odločanja, obvladovanju političnih vetov ter odgovornosti pri upravljanju varnostnih in finančnih obveznosti, ki jih prinaša širitev. Madžarski premier Viktor Orbán vztraja, da je pristop Ukrajine „ključni element“ njenih varnostnih jamstev, kar je dodatno zaostrilo pogajalski položaj Bruslja.
Na neformalnem zasedanju ministrov v Lvovu sta komisarka za širitev Marta Kos in ukrajinski podpredsednik vlade Taras Kačka predstavila desettočkovni načrt, ki naj bi omogočil nadaljevanje tehničnega dela tudi brez soglasja vseh sedemindvajsetih držav članic. „Članstvo Ukrajine v EU vidimo kot politično vejo evropskega varnostnega jamstva za Ukrajino,“ je poudarila Kos in dodala, da bo pristop „ključnega pomena za trajnost kakršne koli mirovne rešitve“.
Ukrajina bo tako lahko neformalno nadaljevala z reformami pod okriljem Evropske komisije, kar omogoča postopno usklajevanje z evropskimi standardi, tudi če politični del pristopnega procesa ostaja zamrznjen, navaja Euronews. Danska ministrica Marie Bjerre je ob tem poudarila, da „blokada ne more trajati večno“ in da jo je treba odpraviti.
EU predstavniki ocenjujejo, da je pomembno izkoristiti čas za tehnične izboljšave, da bo Ukrajina ob doseženem političnem soglasju čim bolj pripravljena na formalni pristopni dialog.
Posledice vojne in politična teža širitve
Ruska agresija je v evropsko politiko širitve vnesla novo nujnost: Ukrajina in Moldavija sta po invaziji hitro postali kandidatki za članstvo, razprave o reformah pa potekajo v povsem drugačnem varnostnem okolju kot v preteklosti. Orbán se še naprej upira pozivom k umiku veta in trdi, da širitev med vojno ni primerna, evropske prestolnice pa vse glasneje opozarjajo na geopolitiške in varnostne posledice nedejavnosti.
Načrt je bil, kot navaja Eurnews predstavljen po srečanju ministrov držav članic, na katerem Madžarska ni sodelovala, in predstavlja poskus ohranjanja reformnega zagona kljub politični blokadi.
Reformni pogoji: boj proti korupciji in krepitev pravne države
Desettočkovni načrt zajema korake, ki naj bi jih Ukrajina izvedla v prihodnjem letu, vključno s poglobljenim bojem proti korupciji, krepitvijo sodstva in utrjevanjem pravne države. Reforma protikorupcijskih institucij je eno izmed ključnih področij, potem ko je ukrajinska vlada poleti vložila in nato umaknila zakon, ki bi lahko oslabili neodvisnost agencij NABU in SAPO.
V prvi točki se Kijev zavezuje k „krepitvi neodvisnosti“ obeh institucij, zaščiti njihovih pristojnosti in razširitvi njihovega mandata na položaje z visokim tveganjem, skladno z neodvisnimi ocenami. Ukrajina naj bi do drugega četrtletja prihodnjega leta sprejela novo strategijo in državni program za boj proti korupciji.
Evropska komisija je pred kratkim opozorila na nazadovanje pri protikorupcijskih prizadevanjih, dodatno zaskrbljenost pa je povzročila preiskava domnevnih podkupovalnih shem v državnem podjetju Energoatom, zaradi katere je odstopil Andrej Jermak, nekdanji vodja kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega, navaja Euronews.
Načrt prihaja v občutljivem trenutku, ko se Kijev sooča z negotovostjo glede prihodnjega financiranja in z vse močnejšimi pritiski ZDA, naj pripravi mirovni predlog za končanje vojne. Po poročilih tujih medijev prenovljeni dvajsettočkovni načrt, ki ga je Zelenski predstavil v Washingtonu, predvideva tudi možnost članstva Ukrajine v EU do leta 2027.
Foto: Gov.si
