Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v intervjuju za Euronews poudarila, da se morajo države kandidatke pred pridružitvijo Evropski uniji jasno odločiti, na kateri strani bodo. Po njenih besedah EU pričakuje, da se bodo kandidatke geopolitično uskladile z evropskim blokom in sprejele skupna stališča o ključnih vprašanjih, zlasti v luči ruske invazije na Ukrajino.
Kos je ob predstavitvi letnega pregleda Evropske komisije pojasnila, da širitev ni zgolj tehničen postopek, temveč tudi politična odločitev. „Evropa bi lahko prvič stala skupaj pod isto streho, a to zahteva tudi odločnost pri izbiri,“ je dejala na vrhu o širitvi, ki je ta teden potekal v Bruslju.
Komisija ostaja zavezana širitvi EU, vendar vztraja, da morajo nove članice izpolnjevati pogoje glede pravne države in demokratičnih načel, navaja Euronews. Kos je poudarila, da mora vsaka kandidatka dokazati, da deli temeljne evropske vrednote in se bo v prihodnje izogibala političnim praksam, ki bi lahko ohromile delovanje Unije.
V tem kontekstu je omenila primer Madžarske, ki je pod vodstvom Viktorja Orbána pogosto blokirala skupne evropske politike. Po njenih besedah Komisija preučuje mehanizme za večje varovalke pri novih članicah, „saj je to tudi skrb evropskih državljanov“.
Na vprašanje o možnosti dvostopenjskega članstva, ki bi novim državam začasno odvzelo polne volilne pravice, je Kos izrazila jasno nasprotovanje takšni ideji. „Sem strogo proti temu. Evropska unija ne more imeti drugorazrednih državljanov,“ je poudarila.
Ob tem je države članice pozvala, naj presežejo tehnične postopke in zagotovijo politično voljo, potrebno za nadaljevanje širitvenega procesa. Zlasti je opozorila na blokado, ki jo povzroča madžarski veto na začetek pogajanj o posameznih vsebinskih grozdih za Ukrajino in Moldavijo.
Napredek in izzivi držav kandidatk
V letnem poročilu je Evropska komisija izpostavila Črno goro kot državo, ki bi lahko prva napredovala v procesu pridružitve, ter ob njej še Albanijo. Pohvalila je napredek Moldavije in poudarila, da mora Ukrajina nadaljevati z reformami, predvsem na področju boja proti korupciji.
Kos je za Euronews ocenila, da je Ukrajina dosegla „opazen napredek“ kljub izrednim vojnih razmeram. Po drugi strani pa je opozorila na zaskrbljujoče razmere v Srbiji, kjer po navedbah Komisije prihaja do nazadovanja pri pravni državi in svobodi medijev.
Kos je dejala, da zunanja politika srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zlasti odnos do Rusije in sankcij, ni skladna z evropsko agendo. „Sodstvo je pod močnim vplivom predsednika, brez njegove odločitve se v zvezi z EU in širitvijo ne zgodi nič,“ je opozorila in dodala, da je prišlo tudi do nazadovanja pri svobodi izražanja in protestiranja.
Kljub temu je izrazila pripravljenost na nadaljnje sodelovanje s srbskimi oblastmi in „iztegnjeno roko srbskemu ljudstvu“, saj si EU želi demokratično Srbijo v evropski družini.
Evropska komisija je bila v poročilu o Gruziji posebej kritična. Po burnih parlamentarnih volitvah leta 2024 je državo označila za kandidatko „le po imenu“, saj je po ugotovitvah prišlo do resnega nazadovanja demokratičnih standardov, erozije pravne države in omejevanja temeljnih pravic.
Foto: Nebojša Tejić / STA/Vlada RS Flickr
