Evropa po desetletjih relativno skromnih vojaških vlaganj pospešeno povečuje obrambne proračune. Obrambni izdatki držav Evropske unije so se z 218 milijard evrov leta 2021 povečali na ocenjenih 381 milijard evrov leta 2025, kar pomeni približno 75-odstotno rast v štirih letih.
Kot poroča Euronews, se povečanje vojaških izdatkov že odraža v več gospodarskih sektorjih, od obrambne industrije in proizvodnje dronov do kibernetske varnosti, kovinske industrije in proizvodnje polprevodnikov.
Dodaten zagon naj bi prinesel načrt ReArm Europe oziroma Readiness 2030, s katerim želi Evropska unija mobilizirati do 800 milijard evrov za krepitev obrambnih zmogljivosti. Evropska komisija namerava prek instrumenta SAFE zagotoviti do 150 milijard evrov posojil, obenem pa državam omogočiti več manevrskega prostora pri financiranju obrambnih projektov.
Proizvodnja orožja in streliva med največjimi zmagovalci
Največ neposrednih koristi beleži evropska obrambna industrija. Podjetja, kot so Rheinmetall, Leonardo in Saab, v zadnjih letih povečujejo proizvodnjo, saj države pospešeno obnavljajo zaloge orožja, streliva in vojaške opreme.
Proizvodna zmogljivost streliva v Evropski uniji se je s približno 300.000 kosov letno leta 2022 povečala na okoli dva milijona kosov do konca leta 2025. V Nemčiji so bila domača obrambna naročila konec lanskega leta za več kot polovico višja kot v obdobju neposredno po začetku ruske invazije na Ukrajino.
Evropska komisija poskuša hkrati povečati proizvodne zmogljivosti in skrajšati dobavne roke, vendar ostaja evropski obrambni trg močno razdrobljen. Po podatkih Münchenske varnostne konference le približno devet odstotkov obrambnih pogodb prejmejo podjetja iz drugih držav članic, večino naročil pa še vedno dobijo domači proizvajalci.
Droni postajajo ena ključnih naložb
Vojna v Ukrajini je pokazala, kako pomembni so postali brezpilotni sistemi na sodobnem bojišču. Zato številne evropske države pospešeno vlagajo v razvoj, proizvodnjo in zaščito pred droni.
Francija je za povečanje zalog streliva in brezpilotnih sistemov namenila 8,5 milijarde evrov, do leta 2030 pa želi zaloge eksplozivnih dronov povečati za 400 odstotkov.
Nemčija in Ukrajina sta letos podpisali približno štiri milijarde evrov vreden paket sodelovanja, ki vključuje tudi skupno proizvodnjo dronov. Evropska unija medtem razvija pobudo EDDI, katere cilj je do leta 2027 vzpostaviti večplastni evropski sistem zaščite pred brezpilotnimi letalniki.
Kibernetska varnost postaja del obrambne strategije
Vse več obrambnih sredstev se usmerja tudi v digitalno zaščito kritične infrastrukture.
Evropska unija je leta 2025 za krepitev kibernetske varnosti v podjetjih, javni upravi in zdravstvenem sektorju namenila 145,5 milijona evrov. V začetku letošnjega leta je Evropska komisija predstavila še dodatne ukrepe za zaščito dobavnih verig informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Po podatkih analitske družbe CONTEXT so se prihodki evropskega sektorja kibernetske varnosti povečali za deset odstotkov, segment upravljanja identitete in dostopa pa za 18 odstotkov.
Raste povpraševanje po bakru, jeklu in niklju
Pospešeno oboroževanje ne koristi le proizvajalcem orožja, temveč tudi dobaviteljem surovin.
Analitiki banke Goldman Sachs ocenjujejo, da bo približno 40 odstotkov dodatnih evropskih obrambnih izdatkov namenjenih nakupu opreme, ki zahteva velike količine kovin. To je približno dvakrat več od običajnega Natovega povprečja.
Do leta 2027 naj bi evropsko ponovno oboroževanje povečalo regionalno povpraševanje po industrijskih kovinah za šest odstotkov. Med največjimi dobitniki naj bi bil baker, povečalo pa naj bi se tudi povpraševanje po niklju in jeklu.
Evropa želi zmanjšati odvisnost od tujih čipov
Posebno pozornost namenja Bruselj tudi polprevodnikom, ki so ključni za radarje, komunikacijske sisteme, elektronsko bojevanje in sodobne vojaške platforme.
Evropska unija je letos zagnala obrambni industrijski program EDIP v vrednosti 1,5 milijarde evrov, del sredstev pa bo namenjen razvoju naprednih polprevodnikov, vključno s tehnologijami na osnovi galijevega nitrida.
Evropska obrambna agencija opozarja, da evropska obrambna industrija še vedno ostaja močno odvisna od neevropskih dobaviteljev mikroelektronike. Prav zmanjšanje te odvisnosti velja za enega ključnih dolgoročnih ciljev evropske obrambne politike.
Po ocenah Evropske komisije bi lahko povečanje obrambnih izdatkov za 1,5 odstotka BDP v naslednjih štirih letih ustvarilo skoraj 650 milijard evrov dodatnega fiskalnega prostora, kar nakazuje, da se bo val naložb v evropsko obrambno industrijo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
