Evropska komisija je v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra za leto 2025 objavila oceno stanja držav članic in priporočila za prihodnje ukrepe, ki bodo okrepili gospodarsko odpornost ter spodbudili trajnostni razvoj.
V ospredje je postavila tudi prenovljen okvir ekonomskega upravljanja, ki je bil sprejet v začetku leta 2024. Za Slovenijo je komisija poudarila, da kljub težkim razmeram, kot so bile poplave leta 2023 in negotovost na svetovnih trgih, njeno gospodarstvo ostaja stabilno in kaže znake nadaljnje rasti.
V okviru poročila o stanju v Sloveniji komisija ugotavlja, da je bila rast BDP v letu 2024 1,6 odstotka, pri čemer se pričakuje nadaljnja pozitivna dinamika tudi v letih 2025 in 2026. Ključni dejavniki rasti ostajajo domače povpraševanje in močan izvozni sektor.
Trg dela je trden, čeprav se vse bolj kaže pomanjkanje delovne sile, predvsem v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Javni dolg upada, finančne razmere države se izboljšujejo, a so hkrati pod pritiskom zaradi nujnih reform in demografskih izzivov.
Komisija opozarja na nujnost reform in spodbuja trajnostne naložbe
Evropska komisija je Sloveniji podala vrsto specifičnih priporočil za leto 2025. Na področju obrambne politike Komisija predlaga, da Slovenija okrepi obrambno porabo in pripravljenost, “pri čemer upošteva določene izjemne možnosti za višjo porabo v obrambi ter ohranja fiskalno vzdržnost, predvsem pri sistemih socialnega varstva.”
Prav tako je priporočeno, da se davčni prihodki preusmerijo v bolj spodbudne vire za gospodarstvo in da se javna poraba upravlja bolj kakovostno, z uvedbo rednih pregledov porabe.
Slovenija naj tudi pospeši izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, tudi vključno s poglavjem REPowerEU. Komisija izpostavlja potrebo po učinkovitejši izrabi kohezijskih sredstev in večji uporabi orodij, kot sta InvestEU in Platforma za strateške tehnologije za Evropo.
Cilj je povečati konkurenčnost, še posebej z vlaganji v visokotehnološke rešitve, tvegan kapital ter raziskave in inovacije.
Na področju energetike Komisija predlaga pospešitev uvajanja obnovljivih virov in hranilnikov, poenostavitev postopkov umeščanja v prostor ter okrepitev lokalnih zmogljivosti za izdajo dovoljenj. “Naj izboljša električno omrežje z uvedbo pametnih omrežij,” dodaja Komisija, obenem pa Slovenijo poziva k večjim prizadevanjem za energetsko učinkovitost, zlasti v stavbah, ter k usmerjanju sredstev v trajnostni promet, predvsem železniški. Ključni izzivi ostajajo podnebna in vodna odpornost.
Pomanjkanje kadrov, pokojninska reforma in spodbude za inovacije
Komisija tudi opozarja, da mora Slovenija bolj sistematično pristopiti k odpravljanju pomanjkanja delovne sile. Priporoča ukrepe za spodbujanje znanj in veščin, “vključno z osnovnimi kompetencami ter tistimi, pomembnimi za zeleni in digitalni prehod.” Ključni poudarki so več vseživljenjskega učenja, boljši pogoji za tuje strokovnjake in izboljšanje delovnih pogojev v sektorjih, kot sta oskrba in izobraževanje.
Na Ministrstvu za finance so se na poročilo odzvali z oceno, da so izpostavljeni izzivi že del načrtovanih in obstoječih ukrepov. “Zavedamo se izzivov, ki jih izpostavlja Evropska komisija, in v vladi že aktivno izvajamo ukrepe za dolgoročno stabilnost javnih financ ter izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.”
Med ključnimi ukrepi omenjajo pokojninsko reformo, ki je “v zaključni fazi sprejemanja”, in zdravstveno reformo, ki bo po njihovih navedbah povečala učinkovitost sistema.
“Ti reformni ukrepi, skupaj z že izvedenimi in načrtovanimi na področju dolgotrajne oskrbe, bodo prispevali k omejevanju rasti starostno povezanih odhodkov in tako podprli stabilnost javnih financ na srednji in dolgi rok,” so zapisali.
Poleg tega Slovenija po zagotovilih ministrstva vlaga v raziskave, digitalizacijo ter spodbuja podjetništvo z odpravljanjem administrativnih in regulativnih ovir. “Tudi v prihodnje bomo delovali na način, da odgovorimo na ključna priporočila Evropske komisije in s tem krepili temelje za trajnostno gospodarsko rast in družbeno blaginjo.”
Evropska komisija je v tem okviru ocenila tudi skladnost Slovenije z določili srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta. Ocenila je, da je država skladna s priporočeno rastjo neto očiščenih izdatkov.
Posebej pomembno je tudi priporočilo Komisije, da se Sloveniji – skupaj s 15 drugimi državami članicami – začasno omogoči odstopanje od nacionalne odstopne klavzule zaradi povečanih obrambnih potreb.
Miha D. Kovač
Foto: Ministrstvo za finance/Gov.si
