Evropski parlament se približuje glasovanju o novi uredbi o vračanju migrantov, ki naj bi po mnenju zagovornikov povečala učinkovitost deportacij oseb brez pravice do bivanja v Evropski uniji. Predlog je na ravni parlamentarnega odbora že dobil podporo, vendar je razprava razkrila precejšnje politične razlike med poslanskimi skupinami.
Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je v ponedeljek odobril besedilo sprememb uredbe o vračanju migrantov. Predlog so podprli poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) ter še nekaterih drugih desnosredinskih političnih skupin, medtem ko so poslanci iz levosredinskih skupin napovedali nasprotovanje.
S tem je bil zavrnjen predlog poročevalca Malika Azmanija iz skupine Renew Europe, ki je poskušal oblikovati širši kompromis znotraj tradicionalne parlamentarne večine, v kateri sodelujejo EPP, socialisti in demokrati (S&D), liberalna skupina Renew Europe in Zeleni.
Po poročanju Euronewsa je glasovanje pokazalo, da se je pri obravnavi migracijske zakonodaje oblikovala drugačna večina kot pri nekaterih drugih zakonodajnih dosjejih v parlamentu.
Predlagani ukrepi za učinkovitejše vračanje
Predlagana uredba, ki jo je Evropska komisija predstavila marca 2025, uvaja več ukrepov za povečanje števila izvedenih odločb o vračanju. Po ocenah evropskih institucij se trenutno izvrši približno petina takšnih odločb.
Besedilo predvideva tudi vzajemno priznavanje odločb o vračanju med državami članicami EU. Organom bi omogočilo, da lažje preverijo, kje se nahajajo osebe, za katere je bil izdan sklep o izgonu, ter ukrepajo za izvedbo postopka.
Ena izmed določb, o kateri poteka največ razprav, je možnost vzpostavitve t. i. »središč za vračanje« zunaj Evropske unije. V teh centrih bi lahko začasno nastanili migrante z zavrnjenimi prošnjami za azil, dokler ne bi bili vrnjeni v izvorne države ali druge države, s katerimi bi EU sklenila ustrezne sporazume.
Predlog med drugim omogoča tudi pridržanje migrantov do 24 mesecev, če je to potrebno za izvedbo postopka vračanja.
Pomisleki dela poslancev in organizacij
Del poslancev iz levosredinskih političnih skupin ter nekatere nevladne organizacije so do predloga izrazile pomisleke, zlasti glede varstva človekovih pravic.
Nekateri kritiki opozarjajo na določbe, ki bi organom omogočile preverjanje krajev bivanja ali drugih lokacij, kjer bi se lahko nahajale osebe, za katere je bil izdan sklep o deportaciji. Po njihovem mnenju bi to lahko v praksi vodilo tudi do obsežnejših policijskih preiskav stanovanj ali prostorov.
Pomisleke sproža tudi vprašanje nadzora nad centri za vračanje zunaj EU. V sprejetem besedilu je bil namreč odstranjen predlog o vzpostavitvi posebnega neodvisnega nadzornega mehanizma, ki bi spremljal izvajanje sporazumov s tretjimi državami.
Po potrditvi v odboru LIBE bo o predlogu odločal še celoten Evropski parlament. Nato bodo sledila pogajanja z državami članicami EU o končni različici zakonodaje.
Ker je Svet EU svoje stališče o uredbi sprejel že konec lanskega leta, bi se pogajanja med institucijami lahko zaključila v prihodnjih mesecih.
