Evropski parlament je potrdil zakonodajni predlog, ki bistveno zaostruje pravila vračanja migrantov brez pravice do bivanja v EU. Med ključnimi ukrepi so možnost vzpostavitve centrov za vračanje zunaj EU, daljše pridržanje in strožje prepovedi vstopa.
Predlog, ki velja za enega osrednjih elementov nove evropske migracijske politike, je podprlo 389 poslancev, proti jih je glasovalo 206, 32 pa se jih je vzdržalo. Po glasovanju je del dvorane reagiral z aplavzom, kar kaže na jasno politično podporo spremembam.
Ena pomembnejših novosti je možnost, da države članice migrante vračajo tudi v tretje države, ki niso njihove izvorne države. To bi bilo mogoče na podlagi dvostranskih dogovorov, v katerih bi te države gostile tako imenovana „središča za vračanje“.
Zakon predvideva tudi podaljšanje pridržanja migrantov do največ 24 mesecev ter strožje prepovedi ponovnega vstopa. V nekaterih primerih bi lahko prepoved trajala tudi do 20 let, za posameznike, ki predstavljajo varnostno tveganje, pa bi lahko bila časovno neomejena.
Poseg sega tudi na področje pravnega varstva. Predlog namreč predvideva, da pritožbe zoper odločbe o vračanju ne bi več samodejno zadrževale deportacije, temveč bi o tem odločali sodišča v vsakem primeru posebej.
Sporna možnost sodelovanja z „nepriznanimi subjekti“
Posebno pozornost je vzbudila določba, ki omogoča pogovore z „nepriznanimi subjekti tretjih držav“ pri vračanju migrantov. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko pomenilo sodelovanje tudi z režimi brez mednarodnega priznanja.
„Gre za popolno odpoved vrednotam EU,“ je opozorila poslanka Zelenih Melissa Camara, ki meni, da takšna ureditev odpira vrata sporazumom s spornimi oblastmi.
Na drugi strani zagovorniki poudarjajo, da gre za nujen korak. „Kdor pride v Evropo nezakonito, ne more ostati,“ je zapisal poročevalec predloga Francois-Xavier Bellamy iz Evropske ljudske stranke.
Delitve v parlamentu
Glasovanje je razkrilo tudi politične razpoke. Evropska ljudska stranka je zakon podprla skupaj z desnimi skupinami, medtem ko so leve politične skupine glasovale proti in opozarjale na tveganja za temeljne pravice.
„Ne gre več za vračanje ljudi, temveč za njihovo pošiljanje praktično kamor koli,“ je dejala poslanka socialistov Cecilia Strada.
Zanimivo pa je, da so posamezni poslanci iz vrst socialistov in liberalcev glasovali drugače kot večina svojih skupin, kar odraža različne pristope držav članic do migracijske politike.
Predlog zakonodaje zdaj prehaja v pogajanja med Evropskim parlamentom in državami članicami. Ker med besedili ni večjih razlik, se pričakuje razmeroma hitro usklajevanje.
