Evropski voditelji so po tednu intenzivnih pogovorov poudarili, da 28-točkovni dokument, ki ga ZDA predstavljajo kot podlago za konec vojne v Ukrajini, še ni primeren za sprejetje. V skupni izjavi, objavljeni v soboto, so zapisali, da gre zgolj za osnutek, ki ga bo treba dopolniti, predvsem v delih, ki zadevajo evropsko in zavezniško varnost.
Voditelji Nemčije, Francije, Združenega kraljestva in drugih ključnih držav so opozorili na določila, ki predvidevajo zmanjšanje ukrajinskih oboroženih sil in spremembe na terenu brez soglasja Ukrajine. „Zaskrbljeni smo zaradi predlaganih omejitev ukrajinskih oboroženih sil,“ so zapisali in dodali, da morajo biti vsi elementi, ki posegajo v okvir EU ali Nata, potrjeni na evropski ravni.
ZDA so rok, do katerega naj bi Kijev načrt sprejel ali zavrnil postavile na četrtek. Po besedah enega izmed diplomatov je pritisk na Ukrajino „ogromen“. Francija in Združeno kraljestvo naj bi zato pripravljala alternativen predlog, ki bi upošteval zahteve Kijeva in evropskih partneric.
Evropske države izpostavljajo tri osrednja področja, kjer trenutno ni soglasja: vprašanje suverenosti, obravnavo spornih ozemelj ter ruska plačila za škodo, nastalo med vojno, navaja Euronews. V izjavi voditelji znova poudarjajo stališče, da se meja ne sme spreminjati s silo, kar je posreden odziv na ameriški predlog, ki predvideva teritorialne koncesije Rusiji, med drugim za Krim, Lugansk in Doneck.
Evropejci obenem zavračajo idejo o zmanjšanju ukrajinskih vojaških zmogljivosti, saj ameriški predlog govori o zmanjšanju vojske na 600.000 vojakov, kar je precej pod trenutnimi številkami. Po oceni evropskih držav bi morala biti prihodnja obrambna moč Ukrajine večja, ne manjša.
Vprašanje ruskih sredstev in porazdelitev bremen
Med odprtimi vprašanji je tudi ravnanje z zamrznjenimi ruskimi sredstvi, ki se večinoma nahajajo v Evropi. EU preučuje možnost, da bi približno 140 milijard evrov, ki so trenutno imobilizirana v Belgiji, uporabila za posojilo Ukrajini, namenjeno financiranju vojaških in proračunskih potreb do leta 2027.
Ameriški načrt, ki naj bi nastal po neposrednih pogovorih z Moskvo, se nagiba k odmrznitvi teh sredstev in njihovi razdelitvi v dva investicijska sklada – enega za Ukrajino in drugega za Rusijo. Kot navaja Euronews, bi ZDA imele koristi od obeh skladov, medtem ko bi evropske države nosile velik del stroškov obnove Ukrajine. Eden izmed evropskih diplomatov je takšno rešitev označil za „presenetljivo raven gospodarske brutalnosti“.
Za EU ostaja ključnega pomena, da zamrznjena sredstva ostanejo vzvod, ki ga lahko uporablja v pogajanjih. Hkrati si evropske prestolnice prizadevajo, da bi oblikovale enoten odgovor, ne da bi pri tem izzvale odziv predsednika Donalda Trumpa, ki si želi hitrega dogovora.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petkovem nagovoru dejal, da se država sooča z izjemno zahtevnim razpotjem. „Pred nami je izbira med izgubo dostojanstva ali izgubo ključnega zaveznika,“ je povedal ob opozorilih, da bi prehiter sprejem nepopolnega sporazuma lahko dolgoročno oslabil ukrajinski položaj.
V ponedeljek se bodo voditelji držav članic EU ponovno sestali, tokrat v razširjenem formatu, da uskladijo stališča pred nadaljevanjem mednarodnih pogovorov ob robu vrha G20.
[Foto: Unsplash/ALEXANDRE LALLEMAND]
