Združene države Amerike so se v torek prvič uradno pridružile širši koaliciji ukrajinskih zaveznikov in podprle oblikovanje varnostnih jamstev, ki naj bi Ukrajini zagotovila zaščito v primeru ponovne ruske agresije. Po navedbah udeležencev gre za zaveze, ki naj bi bile pravno zavezujoče in bi vključevale dolgoročno podporo Kijevu.
Dogovor je bil potrjen na vrhunskem srečanju tako imenovane „koalicije voljnih“ v Parizu, ki združuje predvsem evropske države. Namen srečanja je bil utrditi okvir varnostnih zagotovil v primeru morebitnega premirja z Rusijo, ki je Ukrajino najprej napadla leta 2014, nato pa še v polnem obsegu leta 2022.
Za razliko od prejšnjih srečanj so se tokrat pogovorov udeležili tudi ameriški predstavniki, med njimi posebni odposlanec Steve Witkoff, Jared Kushner, zet predsednika Donalda Trumpa, ter poveljnik ameriških sil v Evropi general Alexus Grynkewich. Ta je dan pred vrhom z evropskimi vojaškimi poveljniki razpravljal o konkretnih elementih varnostnega okvira.
Witkoff je po srečanju dejal, da Trump „odločno stoji za varnostnimi protokoli“. Po njegovih besedah so ti namenjeni tako odvračanju morebitnih novih napadov kot tudi neposredni obrambi, če bi do njih prišlo. „Gre za izjemno močan sistem, kakršnega doslej še ni bilo,“ je dejal na skupni novinarski konferenci s francoskimi, nemškimi, britanskimi in ukrajinskimi predstavniki.
Kushner je poudaril, da mora Ukrajina v primeru sklenitve končnega dogovora vedeti, da bo po njem varna. Po njegovih besedah so ključni jasni odvračilni mehanizmi in dejanska varovala, ki bi preprečila ponovitev konflikta.
Mehanizem za spremljanje premirja
V skupni izjavi voditeljev je navedeno tudi, da so zavezniki pripravljeni sodelovati v mehanizmu za spremljanje in preverjanje morebitnega premirja, ki bi bil voden pod okriljem ZDA. Po navedbah uradnikov naj bi sistem temeljil na uporabi brezpilotnih letalnikov, senzorjev in satelitskega nadzora, ne pa na napotitvi ameriških vojakov na teren.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju zapisal, da so dogovori „jasen znak, kako resno sta Evropa in celotna koalicija voljnih zavezani resnični varnosti“. Ob tem je poudaril, da je treba še natančno določiti delovanje nadzornega mehanizma ter način financiranja in podpore ukrajinskim oboroženim silam. Združenim državam se je zahvalil za pripravljenost sodelovati pri varnostnih jamstvih, nadzoru premirja in obnovi države.
Ameriška stran izjav ni izrecno potrdila, v končnem besedilu pa so bile nekatere formulacije o vlogi ZDA omiljene v primerjavi s prejšnjimi osnutki, zlasti glede uporabe ameriških zmogljivosti za podporo večnacionalnim silam v Ukrajini. Evropski uradniki so kljub temu sodelovanje ameriških odposlancev označili kot pomemben signal, da Washington podpira skupni varnostni okvir.
Pogovori o koncu skoraj štiri leta trajajoče vojne so se po novembru pospešili, vendar Moskva po navedbah diplomatov za zdaj ni pokazala pripravljenosti na popuščanje. Rusija prav tako javno ne podpira mirovnega dogovora, ki bi vključeval varnostna jamstva za Ukrajino, in je v preteklosti zavrnila možnost prisotnosti vojakov držav Nata na ukrajinskih tleh.
Poudarek na pravno zavezujočih zavezah
Do nedavnega so se zavezniki osredotočali predvsem na obljube vojaške pomoči in morebitno sodelovanje v mednarodnih stabilizacijskih silah. Zdaj pa se težišče razprav seli k pravno zavezujočim jamstvom, ki bi se sprožila v primeru novega ruskega napada. Diplomati opozarjajo, da bi vprašanje morebitnega vojaškega odziva lahko sprožilo zahtevne razprave v posameznih evropskih državah.
V izjavi voditeljev je navedeno, da bi zaveze lahko vključevale uporabo vojaških zmogljivosti, obveščevalno in logistično podporo, diplomatske pobude ter uvedbo dodatnih sankcij. Po njihovih besedah je cilj dokončati nabor zavezujočih ukrepov.
Evropski voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer, poljski premier Donald Tusk in italijanska premierka Giorgia Meloni, so po navajanju tujih medijev, poudarili, da sprejeta izjava kaže na obnovljeno enotnost med Evropo in Združenimi državami glede podpore Ukrajini. Macron in Starmer sta ob tem zavrnila ugibanja o zanesljivosti ameriških zavez.
V sklepnem delu izjave so se voditelji zavezali tudi k vzpostavitvi večnacionalnih sil pod evropskim vodstvom za podporo obnovi ukrajinskih oboroženih sil in odvračanje morebitnih groženj, ob predvideni podpori ZDA.
Francija in Velika Britanija sta podpisali izjavo o nameri glede prihodnje namestitve takšnih sil po doseženem premirju. Macron je ob tem dejal, da bi to lahko vključevalo napotitev več tisoč francoskih vojakov, Starmer pa je poudaril, da bi pravni okvir omogočil delovanje britanskih, francoskih in partnerskih sil na ukrajinskem ozemlju za zaščito zračnega prostora, morja in dolgoročno krepitev ukrajinskih oboroženih sil.
