Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se je odzval na odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije v dveh zadevah, povezanih z zakonodajo na področju zdravstva, in poudaril, da je sodišče v ključnih delih pritrdilo njihovim opozorilom glede posegov v pravico do stavke.
Kot so izpostavili, je sodišče presojalo spremembe Zakona o zdravniški službi, sprejete v času stavke zdravnikov, in odločilo, da je bilo omejevanje stavke z razširitvijo minimalnega delovnega procesa v neskladju z ustavo. „Pravice do stavke ni dopustno omejiti tako, da se ta v praksi izniči,“ poudarjajo v Fidesu.
Po njihovi oceni je razširjen obseg minimalnega delovnega procesa v času stavke dejansko pomenil skoraj polno izvajanje dela, kar je preseglo dopustne meje in poseglo v samo bistvo stavkovne pravice. Ustavno sodišče je ob tem opozorilo tudi na pomen vključevanja socialnih partnerjev pri določanju minimalnega obsega dela med stavko, ne pa enostranskega odločanja v času njenega trajanja.
Ustavno sodišče je tako po skoraj dveh letih od omejitve stavke na način, ki je praktično onemogočil izvajanje stavke, potrdilo, da razširjen minimum delovnega procesa, ki je v praksi pomenil skoraj polno izvajanje dela, presega dopustne meje in posega v samo bistvo pravice do stavke.
V sindikatu poudarjajo, da stavka zdravnikov ni bila uperjena proti pacientom. „Nujna zdravstvena oskrba je bila in ostaja zagotovljena,“ navajajo, pri čemer so opozorili, da je ureditev pod pretvezo zaščite pacientov širila obveznosti tudi na storitve, ki niso nujne, in s tem onemogočala učinkovito izvajanje stavke.
Odločitev sodišča v Fidesu razumejo kot pomembno potrditev svojih stališč. „Gre za pomembno zmago pravne države,“ ocenjujejo in dodajajo, da odločitev odpira prostor za drugačen pristop k reševanju sporov v zdravstvu, ki bi temeljil na dialogu in spoštovanju ustavnih pravic.
To odločbo v sindikatu Fides razumejo kot pomembno zmago pravne države in hkrati kot potrditev stališč zdravnikov, ki so dve leti opozarjali na protiustavnost takšne ureditve. Predstavlja priložnost, da se v prihodnje vprašanja v zdravstvu rešujejo drugače – z dialogom, ob spoštovanju ustave in v korist tako pacientov kot zdravstvenih delavcev.
Ustavno sodišče je hkrati odločalo tudi o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja dodatno delo zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zavodih. V tem delu je zahtevo sindikata zavrglo, saj je o ključnem vprašanju – omejitvi dodatnega dela – že odločalo v prejšnji zadevi in ugotovilo neskladnost takšne ureditve z ustavo.
V preostalem delu pa je sodišče presodilo, da še ni izkazana zadostna in neposredna ogroženost pravic zaposlenih, ki bi omogočala presojo ustavnosti. Zahtevo za oceno ustavnosti je zato zavrglo, ob tem pa odprlo možnost, da se vprašanje ponovno presoja na podlagi konkretnih primerov posegov v pravice delavcev pri izvajanju zakona.
