Javne finance so se lani opazno oddaljile od vzdržne poti, opozarja Fiskalni svet. Glavni razlog pa je izrazita rast izdatkov, ki je bila bistveno višja od rasti prihodkov, ob tem pa se manevrski prostor države hitro zapira. Projekcije kažejo, da bo Slovenija že letos presegla dovoljene fiskalne okvire, do leta 2028 pa bi se odstopanja lahko še podvojila.
Primanjkljaj sektorja država se je v letu 2025 povečal na -2,5 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat več kot leto prej (-0,9 odstotka). Ob tem se je rast izdatkov več kot podvojila in dosegla okoli deset odstotkov, medtem ko se je rast prihodkov upočasnila.
Fiskalni svet ocenjuje, da je bila fiskalna politika v takšnih razmerah preveč spodbujevalna in premalo učinkovita. Povečevali so se predvsem izdatki, ki so dvigovali razpoložljivi dohodek prebivalstva. Slednje pa bi v negotovih razmerah ni imelo večjega učinka na gospodarsko rast, temveč je vodilo v večje varčevanje.
Izdatki pod pritiskom, dolg nad mejo
Največji pritisk na javne finance prihaja iz rasti stroškov dela in socialnih transferjev. Sredstva za zaposlene so lani narasla za skoraj 15 odstotkov, socialna nadomestila pa za okoli deset odstotkov. Takšna rast pomeni trajno zvišanje ravni izdatkov in slabšanje strukturnega položaja javnih financ.
Bruto javni dolg je ob koncu leta 2025 dosegel 65,7 odstotka BDP, kar presega referenčno mejo 60 odstotkov.
Hkrati gospodarsko okolje ne podpira stabilizacije. Rast BDP je lani znašala le 1,1 odstotka, pomembne davčne osnove pa zaostajajo za prejšnjimi napovedmi. Do leta 2028 bo raven BDP po ocenah za približno 3 milijarde evrov nižja od predvidevanj, kar dodatno zmanjšuje prihodkovno osnovo države.
Odstopanja od fiskalnih pravil se poglabljajo
Ključni problem ni le trenutni primanjkljaj, temveč trend. Rast neto izdatkov je v letu 2025 dosegla 8,1 odstotka in s tem občutno presegla dovoljeno raven. Kumulativno odstopanje od načrta je bilo sicer še znotraj meja, vendar zgolj zaradi rezerve iz leta 2024.
Po projekcijah bo že letos presežena dovoljena meja odstopanja, do leta 2028 pa bi se preseganje lahko podvojilo. Primanjkljaji v tem obdobju bi lahko za približno 3 milijarde evrov presegli zaveze države.
Ob trenutnih politikah naj bi primanjkljaj do leta 2028 dosegel okoli -3,5 odstotka BDP, kar pomeni trajno preseganje evropskih fiskalnih pravil.
Tveganja: geopolitični šoki lahko stanje še poslabšajo
Fiskalni svet posebej opozarja na občutljivost javnih financ na zunanje šoke. V primeru zaostrovanja geopolitičnih razmer bi se lahko primanjkljaj dodatno poglobil.
V osnovnem neugodnem scenariju bi primanjkljaj ostal blizu trenutnih ravni, v ostrem scenariju pa bi lahko do leta 2028 dosegel okoli -5 odstotkov BDP, tudi brez dodatnih ukrepov države.
To pomeni, da ima država vse manj prostora za odziv v kriznih razmerah, čeprav so takšni šoki po ocenah vedno pogostejši.
Fiskalni svet: brez dodatnega trošenja
V takšnih razmerah Fiskalni svet jasno opozarja, da se je treba izogibati ukrepom, ki bi javne finance dodatno poslabšali. Manevrski prostor, ustvarjen v prejšnjih letih, je praktično izčrpan.
Posebej izpostavljajo, da morajo biti vsi novi ukrepi finančno utemeljeni, ciljno usmerjeni in časovno omejeni. V nasprotnem primeru bi se tveganja za vzdržnost javnih financ še povečala, kar bi lahko imelo neposredne posledice za blaginjo prebivalstva.
Hkrati opozarjajo na potrebo po večji učinkovitosti javne porabe in oblikovanju rezerv v stabilnih časih, saj bodo prihodnji šoki – tako geopolitični kot demografski – še dodatno obremenili javne finance.
Kaj to pomeni za državo in prebivalce
Opozorila Fiskalnega sveta v praksi pomeni, da si Slovenija v trenutku politične negotovosti – ko se vlada sestavlja in sploh ni jasno ali sploh bo, obstoječa pa je v odhajanju – ne more več privoščiti odlašanja.
Manevrski prostor je praktično izčrpan, ključne odločitve pa bodo morale sprejeti politične sile, ki se trenutno še dogovarjajo o oblasti. Vsako dodatno odlašanje ali sprejemanje kratkoročnih političnih ukrepov brez pokritja lahko razmere še poslabša.
Če nova vlada ne bo hitro ukrepala, bodo posledice vidne v proračunu, investicijah in tudi neposredno pri prebivalcih – bodisi skozi višje davke, omejevanje izdatkov ali počasnejšo rast plač in socialnih transferjev. V primeru novega zunanjega šoka pa država po opozorilih Fiskalnega sveta ne bo imela več dovolj rezerve za učinkovit odziv.
