Razprave o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini so v Evropski uniji odprle novo politično razhajanje med državami članicami, tokrat glede vprašanja, ali se lahko evropska sredstva porabijo tudi za nakup orožja zunaj Unije. V ospredju je vloga Združenega kraljestva in njegova raketa dolgega dosega Storm Shadow, ki jo ukrajinske sile že uporabljajo na bojišču.
Po poročanju britanskega časnika The Telegraph Francija nasprotuje pobudi, ki bi Kijevu omogočila, da del velikega evropskega finančnega paketa nameni tudi za nakupe v Veliki Britaniji. Pariz vztraja, da mora biti glavni namen sredstev krepitev proizvodnih zmogljivosti znotraj EU, ne pa financiranje tujih obrambnih industrij.
Jedro spora ni le v geografiji dobaviteljev, temveč v vprašanju, ali naj ima prednost dolgoročna obrambna strategija Evropske unije ali pa takojšnje potrebe ukrajinske vojske. Ukrajinski obrambni predstavniki po navedbah diplomatskih virov opozarjajo, da domača in evropska proizvodnja ne zmoreta zagotoviti vseh ključnih sistemov, zlasti raket dolgega dosega in sodobnih sistemov zračne obrambe.
V razpravah se zato vse pogosteje omenja britanski arzenal kot ena redkih hitro razpoložljivih možnosti, s katero bi lahko zapolnili nastale vrzeli. Storm Shadow velja za enega od redkih zahodnih sistemov, ki jih je Ukrajina že integrirala v svoje oborožene sile in jih uporablja za napade na utrjene cilje.
Francosko stališče pa ostaja, da mora biti evropska pomoč hkrati orodje za gradnjo lastne obrambne baze, tudi če to pomeni, da bodo nekatere kratkoročne potrebe Kijeva težje pokrite. Po mnenju Pariza bi sicer EU še dodatno utrdila odvisnost od zunanjih partnerjev.
Delitev znotraj članic
Pobudo za bolj prožno uporabo sredstev vodijo predvsem države vzhodnega in severnega dela Unije, med njimi baltske države, Poljska, Romunija, Češka in Nizozemska. Te države poudarjajo, da je hitrost dobav pomembnejša od industrijskih ciljev, kadar gre za neposredno obrambo pred ruskimi napadi.
Nekatere večje članice, vključno z Nemčijo, so po navedbah virov izrazile razumevanje za tak pristop, vendar se še niso formalno postavile na eno ali drugo stran. Razprave se zato vse bolj selijo v institucije EU, kjer imajo države z večjim političnim vplivom tudi več možnosti za oblikovanje končnih pravil.
Vloga Londona in varnostni kontekst
Razprava o vključevanju Združenega kraljestva ima tudi širši varnostni pomen. London ima vodilno vlogo v skupini držav, ki razmišljajo o morebitni napotitvi mednarodnih sil v Ukrajino v okviru prihodnjega mirovnega dogovora. Ker naj bi v takšni operaciji sodelovale predvsem evropske in britanske enote, ne pa ameriške, nekatere članice EU menijo, da bi bilo smiselno že zdaj tesneje povezati vojaško podporo in prihodnje varnostne aranžmaje.
V tem okviru se po poročanju The Telegrapha že odvijajo diplomatski pogovori, katerih cilj je pridobiti podporo Evropske komisije in Evropskega parlamenta za bolj odprt model porabe sredstev. Prav tam pa ima Francija pomemben vpliv, kar dodatno zapleta iskanje kompromisa.
Razprava tako razkriva dve različni viziji evropske pomoči Ukrajini: ena daje prednost takojšnji vojaški učinkovitosti, druga pa vidi pomoč kot del dolgoročne strategije krepitve evropske obrambne neodvisnosti. Medtem ko se ruski zračni napadi nadaljujejo, odločitev o tem, katera usmeritev bo prevladala, še ni sprejeta, notranja razhajanja v EU pa postajajo vse bolj očitna.
