Francoski predsednik Emmanuel Macron je med nagovorom v Varcesu napovedal, da bo država poleti 2026 uvedla sistem prostovoljnega služenja vojaškega roka za 18- in 19-letnike. Program predvideva postopno širitev – v začetni fazi približno 3000 udeležencev, v prihodnjih letih pa več deset tisoč mladih, ki bi se vključili v redne vojaške enote na francoskem ozemlju.
Izbor kandidatov bo potekal po t. i. dnevu mobilizacije, kjer bodo ključni merili motivacija in potrebe oboroženih sil. Predvidenih je deset mesecev služenja: enomesečno začetno urjenje z osnovnimi vojaškimi veščinami in ravnanjem z orožjem, nato devetmesečno vključevanje v enote. Prostovoljci bodo poleg plačila vključeni tudi v naloge redne službe, med drugim v notranjevarnostne operacije, kot je Sentinelle, ki v Franciji poteka od leta 2015.
V nadaljevanju je Macron poudaril, da naj bi se do leta 2030 v program vključilo 10.000 mladih, do leta 2035 pa 50.000. Dodal je, da Francija ne načrtuje ponovne uvedbe splošnega naborništva, ki je bilo začasno odpravljeno leta 1996 in dokončno ukinjeno leta 2001.
Predsednik je ob napovedi poudaril, da mora biti Francija „pripravljena in spoštovana“. Nova shema, kot je dejal, ni usmerjena proti določenemu sovražniku, temveč predstavlja odziv na „zaostrovanje kriz“, s katerimi se sooča država.
S to spremembo se dejansko opušča projekt univerzalne nacionalne službe, ki jo je vlada v preteklosti predstavljala kot državljansko obliko vključevanja mladih. Euronews poroča, da se razprava v Franciji prepleta tudi s pritiski na javne finance, saj se država hkrati sooča z zahtevami po zmanjševanju javnega dolga.
V javnosti je odmevalo nedavno opozorilo načelnika obrambnega generalštaba, generala Fabiena Mandona, ki je dejal, da se mora Francija pripraviti na „sprejemanje izgube svojih otrok“ v luči varnostnih tveganj in ruskih groženj. Minister za obrambo je generalu izrekel podporo. Macron je ta teden dodal, da nova ureditev ne pomeni „pošiljanja naših mladih v Ukrajino“.
Evropska primerjava kaže, da ima obvezno vojaško službo vzpostavljeno dvanajst držav. Kot referenco je Macron izpostavil norveški model, kjer približno 15 odstotkov generacije odsluži 12-mesečno službo, izbor pa temelji na motivaciji ter strokovni oceni posameznikov.
Foto: Katja Kodba /STA/Vlada RS Flickr]
