Francija bo v ponedeljek gostila izredno srečanje finančnih ministrov skupine G7, ki bo posvečeno gospodarskim posledicam konflikta na Bližnjem vzhodu. Srečanje bo potekalo prek videokonference, v ospredju razprav pa bodo razmere na energetskih trgih in možni odzivi največjih zahodnih gospodarstev.
Francosko ministrstvo za finance je sporočilo, da bodo udeleženci srečanja analizirali gospodarske posledice zadnjih dogodkov v regiji Perzijskega zaliva ter njihov vpliv na svetovno gospodarstvo.
Francoski finančni minister Roland Lescure je pojasnil, da je bil dogovor o srečanju sprejet v pogovorih z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom in drugimi finančnimi ministri skupine G7. Po njegovih besedah je cilj srečanja predvsem ocena trenutnih razmer in morebitnih posledic za finančne trge.
„Ideja je pogledati, kako se konflikt razvija in kako se odzivajo trgi,“ je dejal Lescure. Dodal je, da bodo na srečanju sodelovali tudi guvernerji centralnih bank držav članic. Kot poroča Euractiv, naj bi srečanje potekalo predvsem v obliki izmenjave mnenj o razvoju dogodkov in možnih gospodarskih scenarijih.
Francija letos predseduje skupini G7, ki poleg nje vključuje še Kanado, Nemčijo, Italijo, Japonsko, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike.
Konflikt že vpliva na finančne trge
Vojna na Bližnjem vzhodu, ki se je začela konec februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran, je že povzročila precejšnje premike na energetskih trgih. Cene surove nafte in zemeljskega plina so se v zadnjih dneh močno zvišale, medtem ko so se delniški trgi v Evropi in Aziji znašli pod pritiskom negotovosti.
Ena od glavnih skrbi finančnih ministrov G7 je tudi morebitna blokada Hormuške ožine, ki predstavlja eno najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z energenti. Hormuška ožina ločuje Iran od Združenih arabskih emiratov in velja za eno najpomembnejših transportnih poti za nafto in utekočinjeni zemeljski plin.
Po ocenah skozi to pomorsko pot potuje skoraj 20 odstotkov svetovne trgovine s surovo nafto in približno enak delež globalne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom. V zadnjih dneh so se pojavila tudi opozorila iranske revolucionarne garde, da ima popoln nadzor nad tem območjem in da lahko plovila, ki prečkajo ožino, postanejo tarča raket ali brezpilotnih letalnikov.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da je ameriška mornarica pripravljena spremljati tankerje in zagotavljati varnost ladijskega prometa skozi ožino.
Ena od možnosti, o kateri bodo razpravljali finančni ministri G7, je tudi morebitna sprostitev strateških naftnih rezerv. Po navedbah francoskih vladnih virov bi lahko države razmislile o usklajenem sproščanju rezerv, ki bi ga koordinirala Mednarodna agencija za energijo.
Takšen ukrep bi lahko pomagal stabilizirati cene energentov, če bi se razmere na trgih še zaostrile. Podobni ukrepi so bili v preteklosti že uporabljeni v obdobjih večjih energetskih kriz, na primer po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, ko je močan skok cen energentov povzročil nov val inflacije v številnih državah.
