Francoski poslanci so v prvem branju podprli zakon, ki bi otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedal uporabo družbenih omrežij. Predlog je utemeljen z opozorili o porastu spletnega nasilja in slabšanju duševnega zdravja med mladimi, dokončno pa mora o njem odločiti še senat, nato pa bo sledilo novo glasovanje v državnem zboru.
Če bo zakon potrjen, bo Francija ena prvih evropskih držav z jasno zakonsko določenimi starostnimi omejitvami za dostop do družbenih platform.
Predsednik Emmanuel Macron je večkrat poudaril, da vidi družbena omrežja kot enega ključnih dejavnikov pri stopnjevanju nasilja med mladimi. Francijo je pozval, naj sledi zgledu Avstralije, ki je decembra lani uvedla prepoved dostopa do družbenih omrežij za mladoletne, mlajše od 16 let, vključno s platformami, kot so Facebook, Snapchat, TikTok in YouTube.
Macron si prizadeva, da bi morebitna prepoved v Franciji začela veljati že pred začetkom novega šolskega leta septembra.
„Družbena omrežja niso neškodljiva“
Zagovorniki zakona poudarjajo, da ne gre za moralno paniko, temveč za odziv na merljive družbene spremembe. Poslanka Laure Miller iz predsednikove stranke Renesansa je ob razpravi dejala: „S tem zakonom postavljamo jasne meje in pravimo, da družbena omrežja niso neškodljiva.“ Dodala je, da otroci vse manj berejo in spijo, hkrati pa se nenehno primerjajo z drugimi, kar po njenem pomeni „bitko za svobodne ume“.
Tudi v opoziciji zakon dobiva podporo. Poslanec Thierry Perez je ukrep označil kot odgovor na „zdravstveno krizo“ in opozoril, da je vprašanje, kakšno ceno za neomejen dostop do platform plačujejo otroci.
Starostne omejitve ostajajo v pristojnosti držav
Vprašanje minimalne starosti za uporabo družbenih omrežij je sicer predmet razprav tudi na ravni Evropske unije. Evropski parlament je države članice že pozval k razmisleku o enotnih pravilih, vendar ima vsaka država še vedno pristojnost, da sama določi omejitve.
Poleg Francije o podobnih ukrepih razmišljajo tudi v Združenem kraljestvu, na Danskem, v Španiji in Grčiji, kjer prav tako potekajo razprave o vplivu digitalnih platform na otroke in mladostnike.
Izzivi pri preverjanju starosti
Ena največjih odprtih vprašanj ostaja izvajanje zakona v praksi. Platforme bi morale v skladu z evropsko zakonodajo uvesti učinkovite mehanizme za preverjanje starosti, kar pa se v državah, kjer so takšne omejitve že sprejete, izkazuje za zahtevno.
Izkušnje iz Avstralije kažejo, da mladi pogosto najdejo načine za obhode omejitev, kar odpira vprašanje, kako učinkovito je mogoče takšne prepovedi dejansko uveljaviti brez posegov v zasebnost uporabnikov.
Francija je že razširila prepoved uporabe pametnih telefonov tudi na srednje šole, kar je del širše politike omejevanja digitalnih motenj v izobraževalnem okolju. Raziskava javnega mnenja iz leta 2024, ki jo je izvedlo podjetje Harris Interactive, je pokazala, da 73 odstotkov prebivalcev podpira prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let.
Med mladimi so odzivi bolj razdeljeni. Nekateri priznavajo, da platforme prinašajo tveganja, povezana z nasiljem, zasvojenostjo in pritiski glede videza, drugi pa menijo, da bi bila popolna prepoved pretiran poseg v vsakdanje življenje in komunikacijo.
