Krompir je ena najbolj vsakdanjih sestavin v kuhinji, a hkrati tudi živilo, okoli katerega kroži presenetljivo veliko mitov. Nekateri verjamejo, da je skoraj nezdrav, drugi prisegajo, da lahko reši preslano juho, tretji pa brez pomisleka zavržejo vsak gomolj z majhnim kalčkom.
Resnica je precej manj dramatična. Krompir je še vedno eno najbolj vsestranskih in hranljivih živil, številne priljubljene trditve o njem pa nimajo veliko skupnega z dejstvi.
Kaljeni krompir ni vedno za v smeti
Eden najbolj razširjenih mitov pravi, da je vsak kaljeni krompir strupen. V resnici je zgodba nekoliko bolj zapletena.
Krompir res vsebuje naravne spojine, imenovane glikoalkaloidi, ki so v večjih količinah lahko škodljive. Največ jih je prav v kalčkih in zeleni lupini. A to še ne pomeni, da morate zavreči vsak krompir, na katerem opazite majhne poganjke.
Če krompir ni zelen in če odstranite kalčke, je običajno še vedno povsem uporaben. Težava nastane predvsem pri močno zelenem ali grenkem krompirju, ki je bil predolgo izpostavljen svetlobi.
Krompir ne “popravi” preslane juhe
Skoraj vsak je že slišal nasvet, da v preslano juho vržete surov krompir, ki naj bi “posesal” odvečno sol. A kuhinjski trik v praksi ne deluje tako čudežno, kot mnogi mislijo.
Krompir sicer vpija tekočino, vendar ne izbira samo soli. Vase potegne tudi juho, začimbe in druge okuse, zato koncentracija soli pogosto ostane skoraj enaka. Rezultat je predvsem več krompirjevega okusa, ne pa nujno manj slana jed.
Veliko bolj učinkovito je dodajanje več tekočine, smetane ali drugih sestavin, ki jed dejansko razredčijo.
Navaden krompir ni nezdrav
Krompir ima že leta nekoliko slab sloves, predvsem zaradi povezovanja s hitro prehrano. A težava pogosto ni v krompirju samem, temveč v načinu priprave.
Velika razlika je med ocvrtim pomfrijem in kuhanim ali pečenim krompirjem z lupino. Slednji vsebuje vitamine C in B6, kalij, folate ter precej vlaknin.
Krompir pogosto kritizirajo tudi zaradi visokega glikemičnega indeksa, vendar raziskave niso pokazale jasne povezave med običajnim uživanjem krompirja in večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 ali srčno-žilne bolezni.
Sladki krompir ni čudežno bolj zdrav
Sladki krompir je v zadnjih letih postal skoraj sinonim za “bolj zdravo” izbiro. Res vsebuje več vitamina A, vendar to še ne pomeni, da je navaden krompir prehransko slabši.
Obe vrsti vsebujeta podobno količino ogljikovih hidratov, vlaknin in beljakovin, razlike pa niso tako velike, kot si mnogi predstavljajo. Sladki krompir ima nekoliko več nekaterih hranil, navaden krompir pa več drugih.
Na koncu je precej pomembneje, kako krompir pripravite, kot pa katero vrsto izberete. Pomfrit in globoko ocvrte različice bodo vedno manj uravnotežena izbira kot kuhan ali pečen krompir z nekaj kakovostnimi dodatki.
