Od 13. januarja 2026 morajo biti objekti v javni rabi ustrezno prilagojeni invalidom, nadzor nad izvajanjem zakonodaje pa se že zaostruje. Gradbena inšpekcija lahko lastnikom ali upravljavcem objektov, ki ne omogočajo dostopa do storitev, izreče globe do 40.000 evrov.
Novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-D) določa, da morajo biti uporabnikom invalidskih vozičkov, slepim, slabovidnim in drugim osebam z različnimi oblikami oviranosti omogočeni varen dostop, samostojno gibanje in uporaba storitev.
Med objekte v javni rabi sodijo trgovine, gostinski lokali, zdravstveni domovi, lekarne, hoteli, poslovne stavbe, kulturne ustanove, športni objekti in drugi prostori, namenjeni obiskovalcem.
Inšpekcije preverjajo vhode, prehode in uporabo storitev
Na področju dostopnosti objektov se v zadnjem času krepi delovanje gradbene inšpekcije, predvsem pri objektih z večjim številom obiskovalcev ter pri novogradnjah in prenovljenih stavbah.
Inšpektorji pri nadzorih preverjajo predvsem dostopnost vhoda, možnost nemotene uporabe storitev ter širino in varnost prehodov za gibanje oseb z oviranostmi.
Mnogi lastniki objektov ob tem najprej pomislijo na obsežne prenove in visoke stroške, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je mogoče velik del prilagoditev urediti tudi brez večjih gradbenih posegov.
“Veliko objektov je mogoče prilagoditi precej hitreje in cenovno ugodneje, kot si lastniki predstavljajo. Pogosto so največja ovira predvsem odlašanje ali napačno prepričanje, da je potrebna popolna prenova stavbe,” pojasnjuje Luka Čerin iz podjetja TaktilPro.
Katere prilagoditve je mogoče urediti brez večjih prenov?
Med najpogostejšimi težavami so previsoki pragovi, neustrezno označene steklene površine, pomanjkanje taktilnih vodil in preozki prehodi.
Po navedbah strokovnjakov je mogoče dostopnost pogosto izboljšati že z namestitvijo klančin, kontrastnih oznak, taktilnih vodil ali protizdrsnih trakov, brez večjih posegov v konstrukcijo objekta.
Poseben izziv predstavljajo starejši objekti in stavbe pod varstvom kulturne dediščine, kjer so možnosti gradbenih posegov omejene. V takšnih primerih je treba sodelovati tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
“Tudi pri starejših objektih obstajajo rešitve brez večjih posegov v stavbo. Med najpogostejšimi so stopniščna dvigala in dvižne ploščadi, ki omogočajo varen dostop uporabnikom invalidskih vozičkov in osebam z zmanjšano mobilnostjo,” poudarja Čerin.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da dostopnost objektov postaja vse pomembnejši standard pri poslovanju in uporabi javnih storitev, zato lastnikom priporočajo, da prilagoditve uredijo še pred morebitnimi inšpekcijskimi postopki ali prijavami uporabnikov.
