Predsednik vlade Robert Golob je na današnjem sprejemu za diplomatski zbor na Brdu pri Kranju poudaril, da želi Slovenija v mednarodnih odnosih ostati „glas razuma“ in zagovarjati enotne standarde mednarodnega prava, ne glede na geopolitične interese posameznih držav.
Na tradicionalnem novoletnem srečanju so poleg predsednika vlade in njegove soproge Tine Gaber Golob sodelovali tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in Aleš Musar, diplomatski zbor pa so nagovorili še doajen diplomatskega zbora msgr. Luigi Bianco ter predstavniki slovenskega državnega vrha.
Golob je uvodoma izpostavil delo slovenske diplomatske ekipe pri Združenih narodih in delovanje Slovenije v Varnostnem svetu. Ob tem je opozoril, da razmere v svetu kljub prizadevanjem ostajajo zaskrbljujoče. „Ne glede na vsa prizadevanja nekaterih držav imamo občutek, da v mednarodni skupnosti ostajamo v manjšini,“ je dejal in dodal, da se pravila mednarodnega prava po njegovih besedah vse pogosteje postavljajo pod vprašaj.
Enotni standardi in neizbiranje strani
Premier je poudaril, da je Slovenija v času delovanja v Varnostnem svetu zagovarjala enaka merila za vse primere. „Nismo bili selektivni. Imeli smo enako mnenje in standarde, ne glede na to, ali je bila žrtev velika država, evropska država ali pa majhen narod na Bližnjem vzhodu,“ je dejal. Po njegovih besedah je takšen pristop edini, ki lahko dolgoročno zagotavlja stabilnost in pravičnost v mednarodnih odnosih.
Ob tem je opozoril, da krizna žarišča niso omejena zgolj na oddaljene regije, temveč tudi na območja v bližini Evrope, kjer po njegovih besedah ne bi smeli izgubljati pozornosti.
Ukrajina in varnostna jamstva
Dotaknil se je tudi vojne v Ukrajini in prizadevanj za sklenitev mirovnega sporazuma. Dejal je, da so bili v zadnjem času sprejeti pomembni koraki v smeri varnostnih zagotovil. „Če bodo ta varnostna jamstva sprejeta z ruske strani, ne bodo pomenila le sklenitve mirovnega sporazuma, ampak tudi zagotovilo miru,“ je dejal in dodal, da je po njegovem mnenju mednarodna skupnost zdaj najbližje trajnemu in pravičnemu miru.
Ob tem je znova izrazil solidarnost z ukrajinskim prebivalstvom.
Arktika in odločitev za sodelovanje na Grenlandiji
Premier je kot novo varnostno vprašanje izpostavil Arktiko in razmere okoli Grenlandije. Opozoril je, da se na tem območju po njegovih besedah „po nepotrebnem in brez pravih razlogov vzpostavlja novo žarišče“. Slovenija se je zato pridružila državam Evropske unije, Združenemu kraljestvu in Norveški, z namenom zagotavljanja varnosti in spoštovanja mednarodnega prava.
„Slovenska vlada je v ta namen sprejela odločitev, da se pridruži vojaški vaji na Grenlandiji z namenom seznanitve z dejanskimi razmerami,“ je povedal. Poudaril je tudi pravico prebivalcev Grenlandije, da sami odločajo o svoji prihodnosti, ter dodal, da mora med zavezniki prevladati odprt dialog. „Prepričani smo, da bo tudi pri naših ameriških zaveznikih prevladal razum,“ je dejal.
Venezuela, Iran in kršitve človekovih pravic
Po Golobovih besedah številna druga krizna območja ostajajo v senci večjih geopolitičnih sporov. Med njimi je omenil Venezuelo, kjer je po njegovih navedbah ključno vprašanje pravica prebivalcev do demokratičnega odločanja. „Ne moremo razumeti, da to vodi v odvzem pravice do odločanja venezuelskemu ljudstvu,“ je dejal in dodal, da je spoštovanje mednarodnega prava edina dolgoročna garancija za demokracijo.
Dotaknil se je tudi razmer v Iranu in zatiranja protestov. „Slovenija poziva iranski režim, da se vzdrži nasilnega obračunavanja s protestniki in da se v državo ponovno vrnejo človekove pravice,“ je poudaril.
Premier je opozoril tudi na razmere v Gazi in položaj palestinskega prebivalstva. Dejal je, da kljub zmanjšani medijski pozornosti nasilje po njegovih besedah ne pojenja. „Politika izraelske oblasti se nadaljuje, le pozornosti svetovnih medijev je manj,“ je opozoril.
Kot možen pozitiven premik je omenil ustanovitev mednarodnega odbora za upravljanje Gaze, a dodal, da bo ta učinkovit le, če bo prispeval k ustavitvi nasilja in vrnitvi osnovnih humanitarnih razmer na območju.
