Predstavniki gospodarstva so na torkovem srečanju s političnimi strankami pred volitvami poslali enotno sporočilo: Slovenija potrebuje razbremenitev dela, manj administrativnih ovir in dolgoročno predvidljivo poslovno okolje, sicer bo težko zadržala razvojne dejavnosti, zaposlene z visoko dodano vrednostjo in investicije. Po njihovih opozorilih so številni problemi strukturni in se vlečejo že več kot desetletje, zadnja leta pa se zaradi novih obremenitev in počasnih postopkov še poglabljajo.
V razpravi, ki je potekala v okviru Gospodarskega kroga, so sodelovali predstavniki več parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank ter vodilni iz različnih gospodarskih združenj. Namen srečanja je bil neposreden dialog o davčni politiki, demografskih izzivih, zdravstvu, infrastrukturi in razvoju, a razprava se je večkrat vrnila k istemu vprašanju: ali je politični sistem sposoben zagotoviti pogoje, ki bodo omogočali dolgoročno rast.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je bil v svojem nastopu neposreden in kritičen do smeri, v katero se po njegovem mnenju giblje gospodarska politika. „Naš uspeh ni prišel čez noč, zgrajen je bil z leti dela, tveganja in odrekanja. Danes pa se uspeh obravnava kot nekaj, kar je treba dodatno obremeniti, ne pa kot temelj za razvoj,“ je dejal. Opozoril je, da se z izenačevanjem uspešnih in manj uspešnih podjetij mladim pošilja sporočilo, da se znanje in trud ne izplačata, ter dodal, da se spodbudno poslovno okolje „izgublja pod težo administracije in novih dajatev“.
Po njegovih besedah so obrtniki in podjetniki že zdaj med najbolj obremenjenimi v Evropi, dodatni prispevki in zapleteni postopki pa neposredno vplivajo na odločanje o novih zaposlitvah in investicijah. Del razprave je potekal tudi v okviru Obrtno-podjetniške zbornice, ki je kot članica Gospodarskega kroga opozorila, da brez zmanjšanja birokratskih ovir ni mogoče govoriti o resnem razvojnem preboju.
Davki, delo in beg kadrov
Več govorcev je izpostavilo, da je obdavčitev dela, zlasti pri inženirskem in visoko strokovnem kadru, ena ključnih težav konkurenčnosti. Slovenija po njihovih ocenah postaja z davčnega vidika vse manj privlačna za strokovnjake, kar se kaže v večjem številu primerov selitve davčnega rezidentstva in odhoda razvojnih ekip v tujino.
Sonja Šmuc iz interesne skupine podjetij z notranjim lastništvom je opozorila, da se Slovenija na lestvicah konkurenčnosti uvršča med slabše države prav zaradi davčnih obremenitev, posebej za visoko izobražene. „To zmanjšuje našo privlačnost in spodbuja odliv domačih in tujih talentov,“ je poudarila.
Ob tem so gospodarstveniki opozorili, da razbremenitev dela ne sme pomeniti novih obremenitev drugje, na primer z dodatnimi dajatvami na nepremičnine ali podjetniška sredstva, ki so že obremenjena z nadomestili in lokalnimi dajatvami.
Kapitalski trg, lastništvo in razvoj
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi dostopu do kapitala. Predstavniki finančnega sektorja so opozorili, da nerazvit kapitalski trg omejuje rast podjetij in možnosti dolgoročnega varčevanja prebivalstva. Izpostavili so potrebo po davčnih spodbudah za naložbe in krepitvi drugega pokojninskega stebra, kar bi hkrati razbremenilo javne finance.
Pozitivno je bil ocenjen Zakon o lastniških zadrugah zaposlenih, sprejet leta 2025, ki po mnenju gospodarstva odpira možnosti za večjo vključenost zaposlenih v lastništvo podjetij. Tomaž Čemažar iz interesne skupine podjetij z notranjim lastništvom je zakon označil za pomemben korak, a opozoril, da brez dodatnih sprememb davčne zakonodaje sistem ne bo zaživel v polnem obsegu, zlasti pri obravnavi prodaje delnic v lastniške sklade.
Demografija, zdravstvo in absentizem
Demografski trendi so bili predstavljeni kot eden največjih dolgoročnih izzivov. Izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič je opozorila, da ima Slovenija vse manj delovno aktivnih, hkrati pa naraščajo potrebe po zdravstvenih in socialnih storitvah. To po njenem neposredno vpliva na javne finance in konkurenčnost gospodarstva.
Posebej je bil izpostavljen problem absentizma. Predstavniki delodajalcev so opozorili, da je Slovenija med državami z najvišjo stopnjo dolgotrajnih bolniških odsotnosti v Evropski uniji, kar podjetjem povzroča dodatne stroške in organizacijske težave. Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije je poudaril, da so potrebni ukrepi za preprečevanje zlorab in poenostavitev postopkov ter boljši nadzor nad sistemom bolniških odsotnosti.
Infrastruktura in energija: počasni postopki, visoki stroški
Na področju infrastrukture so sogovorniki opozorili, da prometna in energetska omrežja ne sledijo razvoju gospodarstva. Avtocestno omrežje je po njihovih besedah preobremenjeno, železniški potniški promet pa ne ponuja dovolj učinkovite alternative. Na energetskem področju je bilo večkrat izpostavljeno, da neodločnost pri večjih projektih povečuje uvozno odvisnost in izpostavlja podjetja nestanovitnim cenam energije.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je poudarila, da Slovenija „nima prometne krize, ampak infrastrukturni zaostanek“ ter da na področju energetike „ne primanjkuje projektov, temveč odločitev“. Po njenem mnenju so dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in zapletena dovoljenja eden glavnih razlogov, da država ne izkorišča v celoti niti domačih niti evropskih sredstev.
Gospodarstvo je kot nujno izpostavilo potrebo po zavezujočem infrastrukturnem načrtu, ki bi veljal ne glede na menjave vlad, ter spremembah sistema javnega naročanja, kjer bi večjo težo dobile digitalne in inovativne rešitve, ne le najnižja cena.
Digitalizacija in umetna inteligenca
Na področju digitalnega razvoja so bili predstavljeni podatki, ki kažejo, da Slovenija zaostaja za povprečjem Evropske unije pri deležu IKT-strokovnjakov, uporabi podatkovne analitike v podjetjih in digitalnih javnih storitvah. V razpravi je bilo poudarjeno, da osnovna digitalna znanja niso več specializirana veščina, temveč temeljna kompetenca za večino poklicev.
V panelu, ki ga je moderirala generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik, so gospodarstveniki opozorili, da Slovenija še vedno nima sistemsko urejenega obveznega izobraževanja s področja računalništva in informatike, hkrati pa primanjkuje jasnih in merljivih ukrepov za uvajanje umetne inteligence v gospodarstvo in javni sektor.
Politični predstavniki so se v razpravi načeloma strinjali, da je treba razvojne politike usmeriti v panoge z visoko dodano vrednostjo, med katerimi so bili večkrat izpostavljeni informacijsko-komunikacijske tehnologije, farmacija, biofarmacija, logistika in napredne industrijske dejavnosti, ob tem pa tudi pomen prehranske varnosti in kmetijstva kot dela širše varnostne slike države.
