Slovensko gospodarstvo od nove vlade pričakuje takojšnje in konkretne ukrepe, s katerimi bi izboljšali poslovno okolje in ustavili trend zmanjševanja konkurenčnosti. V Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da dosedanji razvojni model ne odgovarja več razmeram doma in v tujini, zato bo že začetek mandata odločilen.
V ospredju zahtev so davčne razbremenitve, manj birokracije, hitrejši postopki in učinkovitejše zaposlovanje kadrov. Gospodarstveniki pričakujejo, da bo vlada gospodarski razvoj postavila med ključne prioritete.
„Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado. Potrebujemo okolje, kjer se odločitve ne sprejemajo čez noč in kjer so spremembe premišljene in usklajene z gospodarstvom,“ je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka.
Prvih šest mesecev kot ključni test
Po ocenah GZS bodo prav prvi meseci mandata pokazali, ali bo vlada sposobna vzpostaviti stabilno in predvidljivo poslovno okolje.
Med nujnimi kratkoročnimi ukrepi izpostavljajo spremembe na davčnem področju. Predlagajo ukinitev petega dohodninskega razreda ter znižanje stopnje v četrtem razredu s 39 odstotkov na 36 odstotkov.
Hkrati predlagajo postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov do leta 2030 ter uvedbo ničelne davčne stopnje za start-upe v prvih petih letih poslovanja.
Pomemben del predlogov se nanaša tudi na stroške dela. GZS predlaga skrajšanje obdobja, v katerem delodajalci krijejo nadomestilo za bolniško odsotnost, s 30 na 20 delovnih dni, kar bi po njihovih ocenah razbremenilo podjetja.
Kadri kot ena največjih ovir
Velik poudarek je na pomanjkanju delovne sile, ki postaja ena ključnih omejitev za rast podjetij.
GZS predlaga trajno uvedbo pospešenih postopkov zaposlovanja visokokvalificiranih tujcev za poklice z izrazitim pomanjkanjem kadra ter podaljšanje veljavnosti seznamov teh poklicev na najmanj dve leti.
Ob tem opozarjajo na administrativne ovire, ki podjetjem otežujejo zaposlovanje. Predlagajo spremembe zakonodaje, ki bi odpravile omejitve, kjer manjše kršitve na področju delovnega časa ali odmorov vodijo do zavrnitve soglasij za zaposlitev tujcev.
Takšne omejitve po njihovem mnenju nesorazmerno vplivajo na podjetja in dodatno otežujejo dostop do kadrov.
Davčna reforma in konkurenčnost stroškov dela
V srednjeročnem obdobju, v prvih dveh letih mandata, gospodarstvo pričakuje celovito davčno reformo.
Med predlogi izstopa uvedba razvojne kapice na socialne prispevke, ki bi bila sprva določena pri štirikratniku povprečne plače (okoli 9.600 evrov), nato pa postopno znižana na 2,5-kratnik (okoli 6.000 evrov) do leta 2030.
Predlagajo tudi ugodnejšo davčno obravnavo holdinških družb, poenostavitev davčnih olajšav za manjša podjetja ter diferenciacijo davčnih stopenj med manjšimi in večjimi podjetji.
V ospredju je tudi vprašanje stroškov dela, kjer gospodarstvo opozarja na potrebo po večji predvidljivosti. Med predlogi so avtomatično določanje minimalne plače, omejitev nekaterih nadomestil ter uskladitev elementov plače z drugimi državami Evropske unije.
Birokracija kot zavora razvoja
Ena največjih ovir za investicije in razvoj projektov ostaja zapletenost postopkov.
GZS predlaga uvedbo enotnega postopka odločanja, tako imenovane „posvetovalne konference“, ki bi nadomestila obstoječe zapletene postopke.
Predlagajo tudi uvedbo obvezujočih rokov za odločanje vseh institucij ter omejitev ponavljajočih se dopolnitev vlog.
Posebej izpostavljajo institut „tihe odobritve“, po katerem bi se vloga štela za odobreno, če pristojni organ v določenem roku ne bi odločil.
Dodatno predlagajo vzpostavitev enotne digitalne platforme za vodenje postopkov, kar bi po njihovih ocenah bistveno skrajšalo čas odločanja.
Razvoj brez dolgoročne strategije ni mogoč
Ob kratkoročnih ukrepih gospodarstvo opozarja, da brez jasne dolgoročne strategije Slovenija ne more ohraniti konkurenčnosti.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja, da mora vlada že v prvem letu mandata pripraviti Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035.
„Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo. Za to so potrebne dolgoročne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij,“ je poudarila.
Po njenem mnenju mora načrt jasno opredeliti ključne gospodarske panoge, določiti konkretne ukrepe in zagotoviti stabilen okvir za prihodnje mandate.
Načrt naj bi temeljil na programu Made in Slovenia 2035, ki ga je GZS pripravila skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki iz različnih panog.
Pritisk na inovacije in investicije
Pomemben del predlogov se nanaša tudi na področje raziskav, razvoja in inovacij.
GZS predlaga, da država za inovacijsko dejavnost nameni najmanj 0,25 odstotka BDP ter vzpostavi stabilen in dolgoročen sistem financiranja.
Ob tem opozarjajo, da trenutni sistem ne zagotavlja zadostne podpore za razvoj projektov z višjo dodano vrednostjo.
Poudarjajo tudi potrebo po hitrejšem umeščanju projektov v prostor, saj dolgotrajni postopki zavirajo investicije in zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Poziv k hitri sestavi vlade
Gospodarstvo politične stranke poziva k čimprejšnji sestavi vlade in začetku izvajanja ukrepov.
Kot navajajo, so svoje predloge že posredovali vsem sedmim parlamentarnim strankam, zdaj pa pričakujejo konkretne korake.
V ospredju ostaja jasno sporočilo: brez hitrih, usklajenih in sistemskih ukrepov bo Slovenija težko sledila vse bolj konkurenčnemu mednarodnemu okolju.
