Gospodarska zbornica Slovenije podpira predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, vendar ob tem opozarja, da gre zgolj za prvi korak. Za resen preobrat gospodarstva bodo po njihovih ocenah potrebni dodatni ukrepi, predvsem na področju davčne razbremenitve in odprave administrativnih ovir.
Na GZS poudarjajo, da slovensko gospodarstvo v zadnjih letih izgublja zagon. V zadnjih treh letih so se po njihovih navedbah poslabšali ključni kazalniki, kar ob negotovih razmerah v mednarodnem okolju povečuje tveganje za daljše obdobje stagnacije.
„Premik od obremenjevanja k razbremenitvi“
V zbornici predlog zakona vidijo kot signal spremembe smeri gospodarske politike.
„Predlog interventnega zakona pozdravljamo kot prvi korak v pravo smer. Daje jasno sporočilo, da spreminjamo smer razvoja Slovenije – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov,“ je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Ob tem opozarja, da je bil takšen premik nujen tudi zaradi rasti stroškov dela. „Slovenija je imela po podatkih Eurostata lani med največjimi povečanje stroškov dela v EU,“ je dodala.
Po njenem mnenju je krepitev gospodarstva ključna tudi za ohranjanje javnih sistemov: „Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo lažje ohranili javno zdravstvo, šolstvo, vlaganja v infrastrukturo ter poskrbeli za najstarejše in socialno šibke.“
Razvojna kapica in spremembe za podjetja
Med ukrepi, ki jih GZS posebej izpostavlja, je uvedba razvojne kapice na socialne prispevke. Ta naj bi podjetjem omogočila bolj konkurenčno nagrajevanje visoko usposobljenih kadrov in zmanjšala odliv delovne sile v tujino.
V zbornici ocenjujejo, da je predlagana meja 7.500 evrov šele izhodišče, ki bi jo bilo treba postopno znižati na 6.000 evrov do leta 2030.
Pozitivno ocenjujejo tudi spremembe pri normirancih ter uvedbo mikro s.p., ki naj bi razbremenila manjša podjetja in kmete. Ob tem opozarjajo na tveganje zlorab, zlasti nadomeščanja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo.
Pomemben ukrep vidijo tudi v možnosti prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, kar bi lahko vsaj delno ublažilo pomanjkanje delovne sile.
Nižji DDV in stroški za gospodinjstva
GZS podpira tudi predlagano znižanje DDV na energente ter razmislek o znižanju DDV za določene prehranske izdelke.
Po njihovem mnenju bi takšni ukrepi lahko neposredno ublažili rast življenjskih stroškov, vendar opozarjajo, da je treba pri prehrani ukrepe uvesti ciljno, glede na dejanske razmere na trgu.
„Druga faza mora priti hitro“
Ključni poudarek GZS ostaja, da trenutni zakon ne zadostuje za razvojni preboj. Od nove vlade pričakujejo, da bo že v prvih šestih mesecih sprejela dodatne ukrepe.
Med predlogi izpostavljajo ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, znižanje obdavčitve v višjih razredih, postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov do leta 2030 ter ugodnejšo davčno obravnavo za zagonska podjetja.
Poleg davkov opozarjajo tudi na nujnost hitrejšega zaposlovanja tujcev, zmanjšanja administrativnih bremen in pospešitve digitalizacije, zlasti v malih in srednjih podjetjih.
V naslednjih dveh letih pričakujejo tudi širšo davčno reformo, poenostavitev postopkov umeščanja v prostor ter več vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije.
Socialni dialog kot ključ do reform
Na GZS poudarjajo, da bodo ključne odločitve zahtevale širši družbeni dogovor. Glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček opozarja na pomen vključevanja socialnih partnerjev.
„Ne sme biti tabu tem. Le z odprto in strokovno argumentirano razpravo bomo lahko našli rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije,“ je dejal.
Ob tem zavrača očitke o posegih v pravice zaposlenih: „Nikakor ne drži, da želimo ukiniti plačilo prevoza na delo, malice in podobno.“
Cilj: dolgoročni načrt razvoja do 2035
GZS predlaga, da vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi nacionalni načrt razvoja do leta 2035.
Kot izhodišče izpostavljajo program Made in Slovenia 2035, ki naj bi določil smer razvoja na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij.
Po oceni zbornice bo prav kombinacija kratkoročnih ukrepov in dolgoročnega načrtovanja odločilna za to, ali bo Slovenija uspela obrniti trend gospodarske rasti navzgor.
