Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je vladi predlagala, naj med upravičence do ukrepa skrajšanega delovnega časa vključi tudi del lesne industrije (C16, brez pohištva), kjer se razmere po njihovih ocenah hitro slabšajo in že vplivajo na delovna mesta.
Po opozorilih zbornice gre za panogo, ki je v zadnjih letih v stalnem padcu, letos pa se pritisk še stopnjuje. „Shema skrajšanega delovnega časa je namenjena temu, da podjetja v začasnih in nepredvidljivih okoliščinah ohranijo zaposlene in znanje,“ je poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Dodal je, da je zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu del industrije „izpostavljen velikemu padcu proizvodnje in prodaje“, kar se že odraža v zmanjševanju zaposlenosti.
Podatki kažejo na dolgotrajnejši trend. Industrijska proizvodnja v dejavnosti C16 se je med letoma 2021 in 2025 v povprečju zmanjševala za 3,9 odstotka letno. V prvih dveh mesecih 2026 se je padec še poglobil – medletno za 5,9 odstotka. Prodaja je upadla za 2,1 odstotka, pri čemer je bil padec na tujih trgih bistveno izrazitejši (8,6 odstotka).
Zmanjšuje se tudi število zaposlenih. Če jih je bilo oktobra 2022 še približno 9.000, jih je januarja letos manj kot 8.200. V zbornici razloge povezujejo z izpadom naročil, predvsem iz zalivskih držav, ter z omejeno dobavo surovin.
„Predlagamo, da se seznam upravičenih dejavnosti nujno razširi tudi na lesno industrijo,“ je še dejal Gorenšček in opozoril, da imajo podjetja v tej panogi v nekaterih drugih državah, denimo v Avstriji, podobne podporne ukrepe že na voljo.
Ukrep skrajšanega delovnega časa se sicer že uporablja. Do začetka aprila je bilo izplačanih približno 205.000 evrov nadomestil, s čimer je bilo podprtih več kot 1.600 delovnih mest.
