Čeprav so gospodarske družbe v letu 2025 ustvarile višje neto dobičke, to po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ne pomeni, da je stanje v slovenskem gospodarstvu tako ugodno, kot kažejo nekateri kazalniki. Na zbornici opozarjajo, da rast dobičkov temelji predvsem na posameznih dejavnostih in finančnih učinkih, medtem ko številna podjetja občutijo vse večji pritisk zaradi hitre rasti stroškov dela.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da posploševanje o rekordnih dobičkih ne daje realne slike o razmerah v gospodarstvu.
“Lahkotne izjave o rekordnih dobičkih gospodarstva ne odražajo celovite slike dejanskega stanja v podjetjih. Gospodarske slike ne moremo presojati po enem ali dveh kazalnikih – potrebujemo celovit pogled na dodano vrednost, investicije, izvoz in stroške dela,” je dejala.
Dodala je, da GZS ni napovedovala katastrofičnih razmer, je pa opozarjala na postopno umirjanje gospodarske rasti, zlasti zaradi šibkejšega izvoza.
“Gospodarska rast se je v preteklih letih umirjala, zlasti zaradi šibkega izvoza, kar še vedno potrjujejo zadnji aktualni podatki,” je izpostavila.
Dobički zrasli predvsem v holdingih in energetiki
Analiza poslovanja gospodarskih družb za leto 2025, ki jo je pripravila Analitika GZS na podlagi podatkov AJPES, kaže, da je bila rast dobičkov skoncentrirana predvsem v omejenem delu gospodarstva.
Največji prispevek k rasti neto dobička sta ustvarili dejavnosti strokovnih, znanstvenih in tehničnih storitev, kjer poslujejo tudi finančni holdingi, ter energetika. Pomemben del povečanja je bil povezan s prevrednotenji lastniških deležev in drugimi finančnimi učinki, ne pa z rednim poslovanjem podjetij.
Na GZS opozarjajo, da se je EBITDA oziroma dobiček iz poslovanja realno celo zmanjšal, medtem ko sta predelovalna dejavnost in trgovina skupaj ustvarili le 28 odstotkov celotnega povečanja neto dobička v državi.
Med ključnimi izzivi ostaja tudi razkorak med rastjo produktivnosti in rastjo stroškov dela. Produktivnost se je sicer povečala, vendar precej počasneje kot stroški dela.
Na zbornici poudarjajo, da je razmerje med stroški dela in dodano vrednostjo doseglo najvišjo raven po letu 2020. Ob tem navajajo, da so se v zadnjih petih letih stroški dela na delovno uro v zasebnem sektorju povečali približno dvakrat hitreje kot v povprečju držav Evropske unije.
Po podatkih GZS je slovensko gospodarstvo v prvem četrtletju letos sicer doseglo triodstotno medletno rast bruto domačega proizvoda, vendar opozarjajo, da je treba upoštevati tudi nizko primerjalno osnovo iz začetka lanskega leta. Če se primerja prvo četrtletje letos z zadnjim četrtletjem lani, je bila rast 0,7-odstotna.
Na zbornici kot spodbuden znak izpostavljajo okrevanje investicij v stroje in opremo, vendar opozarjajo, da se to za zdaj še ne odraža v močnejši izvozni aktivnosti.
Več kot tretjina podjetij poroča o najvišji rasti stroškov dela v desetletju
GZS je maja izvedla tudi anketo med 460 podjetji o vplivu stroškov dela na poslovanje.
Rezultati kažejo, da je več kot polovica podjetij v zadnjem letu zabeležila dvomestno rast stroškov dela na zaposlenega. Dodatna petina podjetij je poročala o rasti med osem in deset odstotki.
Več kot tretjina vprašanih ocenjuje, da gre za najvišjo rast stroškov dela v zadnjih desetih letih, skoraj tretjina pa meni, da je bila najvišja v zadnjih treh letih.
Dve tretjini podjetij poročata o pomembnem vplivu na dobičkonosnost, likvidnost, obseg naročil in zaposlovanje.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc opozarja, da se podjetja vse težje prilagajajo novim stroškovnim pritiskom.
“Aktualni stroškovni šok po obsegu in intenzivnosti nima primerjave v zadnjem desetletju ter že sproža strukturne odzive podjetij,” je dejal.
Po njegovih besedah podjetja stroškov dela ne morejo več v celoti prenašati v prodajne cene.
“To pomeni slabšanje dobičkonosnosti, manj investicij in vse več pritiska na zaposlovanje. Če se razmere ne spremenijo, bodo kadrovski rezi v prihodnjem letu še izrazitejši, posledice pa se bodo občutile tudi na trgu dela v zasebnem sektorju,” je opozoril.
Po anketi polovica podjetij napoveduje nadaljnje zviševanje cen svojih izdelkov in storitev. Osemintrideset odstotkov jih razmišlja o ustavitvi ali zmanjšanju investicij, 31 odstotkov o omejitvi zaposlovanja, petina o hitrejšem uvajanju umetne inteligence, slaba šestina pa tudi o odpuščanju zaposlenih.
GZS podpira davčno razbremenitev dela
Na zbornici zato podpirajo predloge iz koalicijske pogodbe za obdobje 2026–2030, ki predvidevajo davčno razbremenitev dela in spodbude za investicije.
“Pozdravljamo ukrepe za razbremenitev plač zaposlenih ter davčne spodbude za investicije, inovacije, digitalizacijo, raziskave in razvoj ter privabljanje vrhunskih kadrov. To so ukrepi, ki lahko okrepijo produktivnost, investicije in dolgoročno rast,” je poudarila Vesna Nahtigal.
Po oceni GZS bi predlagani ukrepi izboljšali pogoje ne le za vodstvene kadre, temveč tudi za inženirje, razvijalce in druge strokovnjake z visoko dodano vrednostjo. Obenem bi lahko spodbudili domače investicije, privabljanje tujih vlagateljev ter razvoj zagonskih podjetij.
Kljub podpori koalicijskim predlogom pa na GZS opozarjajo, da v dokumentu pogrešajo še nekatere dodatne ukrepe. Med njimi izpostavljajo ugodnejšo davčno obravnavo izgub podjetij, širitev investicijskih olajšav v storitvenih dejavnostih, pospešeno amortizacijo za vlaganja v obnovljive vire energije ter postopnejše uvajanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.
