Iranski državni mediji so v nedeljo zgodaj zjutraj potrdili smrt vrhovnega verskega voditelja Alija Hameneja, potem ko so v soboto potekali obsežni skupni napadi ZDA in Izraela na cilje v Teheranu. Novica je sledila večernim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na svojem družbenem omrežju zapisal, da je „eden najbolj zlobnih ljudi v zgodovini“ mrtev.
Informacije o smrti 86-letnega voditelja so se sprva pojavile v izraelskih medijih, kjer so se sklicevali na varnostne vire in navedbe, da je bil zadet kompleks v središču iranske prestolnice. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v televizijskem nagovoru dejal, da obstaja „veliko znakov“, da Hamenej ni več živ, ter govoril o uničenju njegove rezidence.
Ameriški predsednik je v več ločenih nastopih za ameriške televizijske mreže dejal, da Washington „meni“, da so poročila o smrti pravilna, obenem pa dodal, da je bil v napadih prizadet širši vrh iranskega vodstva. „Ne vemo vsega, ampak veliko vemo,“ je dejal v pogovoru za ABC News in dodal, da je „večina ljudi, ki sprejemajo odločitve, odšla“.
Šele pozneje so iranski državni mediji uradno potrdili, da je bil ajatola ubit. Ob tem so napovedali 40 dni javnega žalovanja in sedem dni državnega praznika.
Po navedbah izraelske vojske naj bi bilo v napadih ubitih še več visokih predstavnikov oblasti, med njimi vodja Iranske revolucionarne garde Mohammad Pakpour, obrambni minister Aziz Nasirzadeh in dolgoletni svetovalec Ali Šamkani.
Zmeda in nasprotujoča si sporočila
Dogajanje je spremljala izrazita informacijska zmeda. Še pred uradno potrditvijo so teheranski mediji smrt zanikali in zatrjevali, da je voditelj „trdno na čelu države“. Iranski zunanji minister Abbas Aragči je v soboto dejal, da je Hamenej živ, „kolikor vem“.
Napadi so sprožili povračilne ukrepe. Iz Teherana so proti ciljem v regiji poleteli projektili, v več mestih na Bližnjem vzhodu so se oglasile sirene za zračni napad. Poročali so tudi o napadih z brezpilotnimi letalniki na cilje v Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih.
Medtem so se v nekaterih delih Teherana po poročanju prič slišali vzkliki in glasba, ljudje naj bi ploskali z oken stanovanj. Posnetki, ki so zaokrožili po družbenih omrežjih, prikazujejo nočno dogajanje v posameznih četrtih prestolnice.
Dolga vladavina in koncentracija moči
Ali Hamenej je položaj vrhovnega voditelja prevzel leta 1989 po smrti Ruhollaha Homeinija, ustanovitelja Islamske republike. Pred tem je bil pomembna figura v revoluciji leta 1979, ki je strmoglavila šaha Mohameda Rezo Pahlavija.
Kot vrhovni voditelj je imel zadnjo besedo pri vseh ključnih političnih, varnostnih in verskih vprašanjih. Neposredno mu je bila podrejena tudi Iranska revolucionarna garda, ki velja za osrednji steber režima in je podvržena sankcijam ZDA ter EU.
Hamenej je v zadnjih letih večkrat zagovarjal ostro držo do Washingtona in Tel Aviva ter napovedoval odgovor na morebitne napade. Eden od prvih sobotnih udarov je bil izveden prav v bližini njegovih pisarn v Teheranu, njegovo točno lokacijo pa javnost v dneh pred napadi ni poznala.
Dogajanje pomeni enega najresnejših pretresov v iranskem političnem sistemu po letu 1989 in odpira vprašanje nasledstva na položaju, ki združuje versko avtoriteto in najvišjo politično moč v državi.
