Kosovo bo 7. junija znova odšlo na predčasne parlamentarne volitve, a po ocenah Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) glasovanje ne poteka zgolj v znamenju političnega tekmovanja med strankami, temveč predvsem v znamenju dolgotrajne institucionalne krize. Analitiki opozarjajo, da država vstopa v fazo strukturne politične nestabilnosti, v kateri volitve vse manj delujejo kot mehanizem za reševanje sporov in vse bolj postajajo del njihovega ponavljanja.
Volitve bodo že tretji parlamentarni volilni cikel v razmeroma kratkem obdobju in peti volilni proces v zadnjih 16 mesecih, če se upoštevajo tudi lokalne volitve. Po oceni IFIMES takšna pogostost volitev kaže na težave političnega sistema pri oblikovanju stabilnih parlamentarnih večin in dolgoročnem delovanju institucij.
Na volitvah bo sodelovalo 22 političnih strank, med njimi tri srbske, ter tri predvolilne koalicije. Registriranih je 2.092.174 volivcev, od tega 131.800 v tujini. Glasovanje bo organizirano v vseh 38 kosovskih občinah in v 36 državah po svetu, stroški izvedbe pa naj bi znašali okoli 12 milijonov evrov.
Posebnost kosovskega političnega sistema ostaja tudi sestava parlamenta. Skupščina šteje 120 poslancev, pri čemer je 20 sedežev rezerviranih za manjšinske skupnosti. Za oblikovanje parlamentarne večine je potrebnih najmanj 61 poslancev.
Neizvolitev predsednika razkrila globlje težave sistema
V središču aktualne krize je neuspeh pri izvolitvi predsednika Kosova. Ker političnim akterjem ni uspelo zagotoviti potrebne dvotretjinske podpore v parlamentu, se je država znašla v novem institucionalnem zastoju, ki je odprl pot predčasnim volitvam.
Po oceni IFIMES ne gre zgolj za vprašanje ene funkcije, temveč za simptom širše politične paralize. Neizvolitev predsednika je dodatno poglobila blokado med vlado in opozicijo, oslabila zaupanje v institucije ter povečala tveganje za nadaljnje ponavljanje političnih kriz.
Analitiki opozarjajo, da se Kosovo že več let sooča s podobnim vzorcem. Volitve pogosto ne prinesejo trajnih rešitev, temveč ustvarjajo nove začasne politične konfiguracije, ki se kmalu znova znajdejo v krizi. Posledično se politični konflikti vse pogosteje selijo iz institucionalnega okvira v širši boj za vpliv in nadzor nad državnimi mehanizmi.
V raziskavi je posebej izpostavljena tudi nevarnost utrujenosti volivcev. Pogosta glasovanja lahko vodijo v nižjo volilno udeležbo, večji politični cinizem in postopno zmanjševanje demokratične legitimnosti sistema.
Kurti ostaja osrednja politična figura
Najmočnejši politični akter ostaja premier Albin Kurti in njegovo Gibanje za samoodločbo (LVV), ki po navedbah raziskave ostaja prevladujoča politična sila na Kosovu. Kurti si po navedbah analitikov prizadeva doseči več kot 500.000 glasov, hkrati pa ostaja najvplivnejši posameznik na političnem prizorišču.
IFIMES ocenjuje, da njegova politična moč temelji na dveh ključnih elementih. Prvi je močna podpora dela volivcev, ki jo gradi na poudarjanju državne suverenosti, ostrejšem pristopu do Srbije in protikorupcijski retoriki. Drugi element pa predstavljajo omejitve, s katerimi se sooča pri vodenju države.
Kljub politični prevladi namreč Kurti nima zagotovljenih stabilnih koalicijskih partnerjev, pogosto se srečuje s parlamentarnimi blokadami, prav tako pa nima dovolj politične moči za doseganje širšega soglasja pri ključnih institucionalnih vprašanjih.
Analitiki opozarjajo tudi na ostro politično retoriko, ki dodatno poglablja razdeljenost med oblastjo in opozicijo. Takšna polarizacija po njihovem mnenju zmanjšuje možnosti za doseganje minimalnega političnega soglasja, potrebnega za normalno delovanje institucij.
Srbska lista ostaja ključni dejavnik
Posebno mesto v analizi zavzema Srbska lista, ki ostaja osrednja politična predstavnica srbske skupnosti na Kosovu. Na volitvah bodo sicer nastopili trije srbski politični subjekti, vendar IFIMES ugotavlja, da Srbska lista še vedno prevladuje med srbskimi volivci in ohranja pomemben vpliv v kosovskem političnem prostoru.
Raziskava izpostavlja njeno tesno povezanost z uradnim Beogradom ter dejstvo, da deluje hkrati znotraj kosovskega institucionalnega sistema in širšega regionalnega političnega okolja. Zaradi zagotovljenih manjšinskih mandatov lahko vpliva na oblikovanje parlamentarnih večin in v določenih okoliščinah pomembno zaznamuje politične procese v državi.
Po oceni analitikov Srbska lista zato ni zgolj predstavnica manjšinske skupnosti, temveč eden od strukturnih dejavnikov delovanja kosovskega političnega sistema.
Posledice segajo prek meja Kosova
IFIMES opozarja, da politična nestabilnost v Prištini ni zgolj notranjepolitično vprašanje. Kosovo ostaja ena ključnih točk varnostne arhitekture Zahodnega Balkana, zato razmere v državi pozorno spremljajo Evropska unija, Združene države Amerike, Nato in Združeni narodi.
Vsaka nova institucionalna kriza po oceni raziskave neposredno vpliva na dialog med Beogradom in Prištino, zmanjšuje pogajalsko moč kosovskih institucij ter upočasnjuje izvajanje že doseženih dogovorov. Hkrati lahko politične turbulence vplivajo tudi na širšo regionalno stabilnost.
Analitiki opozarjajo, da bi dolgotrajnejša kriza lahko imela posledice tudi za politične procese v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Črni gori. V razmerah povečane geopolitične negotovosti namreč Zahodni Balkan ostaja območje, kjer so politične in varnostne razmere medsebojno tesno povezane.
Mednarodna skupnost stabilizira sistem, ne rešuje pa njegovih težav
V raziskavi je velik poudarek namenjen tudi vlogi mednarodne skupnosti. Po oceni IFIMES se je njen pristop v zadnjih letih spremenil. Medtem ko je bil nekoč usmerjen predvsem v izgradnjo državnih institucij, je danes vse bolj osredotočen na krizno upravljanje.
Evropska unija se osredotoča predvsem na stabilizacijo političnih procesov in izvajanje sporazumov med Kosovom in Srbijo, Združene države ostajajo ključni varnostni partner, Nato oziroma KFOR pa najpomembnejši stabilizacijski mehanizem na terenu. Vendar pa po oceni analitikov nobeden od teh akterjev ne more sam odpraviti globljih strukturnih težav kosovskega političnega sistema.
IFIMES zato zaključuje, da Kosovo ostaja ujeto v začaranem krogu političnih kriz, institucionalnih blokad in ponavljajočih se volitev. Volitve 7. junija bodo pomemben preizkus sposobnosti političnega sistema, da preide iz obdobja trajne nestabilnosti v fazo institucionalne konsolidacije. Brez širšega političnega kompromisa med domačimi akterji in brez učinkovitejšega sodelovanja z mednarodnimi partnerji pa obstaja nevarnost, da se bo sedanji cikel političnih kriz nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
