Inflacija v evroobmočju se je ob koncu leta umirila do ravni, ki jo Evropska centralna banka šteje za skladno s cenovno stabilnostjo. Po prvih ocenah evropskega statističnega urada se je letna rast cen življenjskih potrebščin decembra ustavila pri 2,0 odstotka, kar potrjuje nadaljevanje postopnega umirjanja cenovnih pritiskov, ki so v preteklih letih močno obremenjevali gospodinjstva in podjetja.
Podatek pomeni opazen premik v primerjavi z novembrom, ko je bila inflacija še pri 2,1 odstotka. Gibanje je bilo v skladu s pričakovanji finančnih trgov in analitikov, kar zmanjšuje pritisk na centralno banko, da bi v kratkem posegla v obrestno politiko.
Poleg skupne inflacije se je znižala tudi osnovna inflacija, ki izključuje bolj nihajne cene hrane in energije ter jo denarna politika spremlja kot enega ključnih kazalnikov. Ta se je decembra znižala na 2,3 odstotka, potem ko je bila mesec prej pri 2,4 odstotka. Gre za najnižjo raven po poletnih mesecih, kar dodatno potrjuje ocene, da se širši cenovni pritiski postopoma normalizirajo.
Na mesečni ravni so se cene decembra zvišale za 0,2 odstotka. S tem se je delno izničil padec iz novembra, ko so se cene znižale za 0,3 odstotka, vendar mesečna dinamika ne kaže na ponoven zagon inflacijskih pritiskov.
Storitve ostajajo najdražji segment
Podrobnejši vpogled v strukturo inflacije razkriva znano sliko. Najvišjo letno rast cen še naprej beleži storitveni sektor, kjer so bile cene decembra v povprečju višje za 3,4 odstotka. Čeprav gre za rahlo upočasnitev glede na november, storitve ostajajo glavni vir inflacije v evroobmočju, kar je povezano z rastjo stroškov dela in še vedno razmeroma stabilnim povpraševanjem.
Cene hrane, alkohola in tobaka so se nekoliko okrepile in dosegle 2,6 odstotka letne rasti. Nasprotno pa so se cene neenergetskega industrijskega blaga zvišale zgolj za 0,4 odstotka, kar kaže na šibkejše povpraševanje in večjo cenovno disciplino v tem segmentu.
Pomemben prispevek k umirjanju skupne inflacije so znova dale cene energije. Te so bile decembra medletno nižje za 1,9 odstotka in so tako ostale v negativnem območju. Prav energija je bila v preteklih letih eden glavnih sprožilcev inflacijskega vala, zato njen obrat še naprej močno vpliva na skupno sliko.
Trgi pričakujejo nadaljevanje previdnosti ECB
Ob stabilizaciji tako skupne kot osnovne inflacije finančni trgi ne pričakujejo hitrih sprememb v denarni politiki. Prevladujeta ocena, da bo Evropska centralna banka na prihajajočih sejah ohranila previden pristop, ter prepričanje, da se tveganja sicer zmanjšujejo, niso pa povsem izginila.
Po ocenah, ki krožijo na trgih, je verjetnost, da bodo obrestne mere na eni od prvih letošnjih sej ostale nespremenjene, zelo visoka. Možnosti za morebitno znižanje obrestnih mer v letu 2026 se sicer postopoma povečujejo, vendar ostajajo daleč od gotovosti, medtem ko je scenarij ponovnega zviševanja obresti trenutno ocenjen kot manj verjeten.
Mešani signali iz realnega gospodarstva
Za gospodinjstva počasnejša rast cen pomeni določeno olajšanje po obdobju, ko je inflacija močno načela kupno moč. Stabilnejše okolje pa koristi tudi podjetjem, saj omogoča bolj predvidljivo načrtovanje naložb in zaposlovanja.
Hkrati pa se inflacija umirja v času, ko gospodarska rast v evroobmočju ostaja šibka. Potrošnja je v več državah zadržana, industrijska proizvodnja okreva počasi, čezmejna trgovina pa kaže znake zastoja. Prav ta kombinacija nizke inflacije in krhke rasti predstavlja zahtevno okolje za oblikovalce politik, ki morajo uravnotežiti podporo okrevanju in ohranjanje cenovne stabilnosti.
Pozitivno razpoloženje na finančnih trgih
Kljub zadržanim gospodarskim obetom so delniški trgi v delu Evrope pokazali optimizem. Nemški borzni indeks DAX je dosegel novo rekordno vrednost pri 25.150 točkah, potem ko se je okrepil za 0,5 odstotka. Med podjetji so izstopale delnice skupin Siemens in Siemens Energy, ki so beležile opazne rasti.
Drugod po Evropi je bilo gibanje indeksov manj enotno, z manjšimi popravki navzdol v Franciji in Italiji. Na valutnih trgih je evro ostal stabilen, donosnosti državnih obveznic v evroobmočju pa so se nekoliko znižale, kar vlagatelji razumejo kot znak zaupanja, da inflacija za zdaj ostaja pod nadzorom in da se denarna politika ne bo naglo zaostrila.
