Inflacija v evroobmočju zdrsnila na 1,7 odstotka, ECB ohranila obrestne mere

Evropska centralna banka je ohranila ključne obrestne mere nespremenjene, potem ko se je inflacija v evroobmočju na začetku leta dodatno umirila. Januarja je letna rast cen padla pod ciljno raven, kar po ocenah banke potrjuje postopno stabilizacijo cen v območju evra.

Svet Evropske centralne banke je odločil, da obrestne mere ostanejo na trenutnih ravneh. Obrestna mera za odprti depozit ostaja pri 2,00 odstotka, obrestna mera za glavno refinanciranje pri 2,15 odstotka, mejna posojilna obrestna mera pa pri 2,40 odstotka.

V banki poudarjajo, da gospodarsko okolje kljub globalnim negotovostim ostaja razmeroma stabilno. Nizka brezposelnost, stabilne bilance stanja podjetij in gospodinjstev, postopno povečanje javne porabe za obrambo in infrastrukturo ter učinki preteklih znižanj obrestnih mer po njihovih ocenah podpirajo gospodarsko rast.

Najnovejše napovedi ECB kažejo, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju lahko stabilizirala okoli ciljne ravni 2 odstotkov.

Inflacija dosegla najnižjo raven po letu 2024

Po prvi oceni Eurostata se je letna inflacija v evroobmočju januarja znižala na 1,7 odstotka, kar je najnižja raven od septembra 2024. Decembra je inflacija znašala 2,0 odstotka.

Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen energije in hrane, se je medletno znižala z 2,3 na 2,2 odstotka, kar je najnižja raven od oktobra 2021.

Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin znižale za 0,5 odstotka, kar predstavlja največji mesečni padec od novembra 2023.

Energetske cene ključni dejavnik upočasnjevanja

Največji vpliv na znižanje inflacije so imele cene energije, ki so se medletno znižale za 4,1 odstotka. Decembra je bil padec še precej blažji in je znašal 1,9 odstotka.

Storitveni sektor ostaja področje z najvišjo rastjo cen, vendar se je tudi tam dinamika nekoliko umirila. Letna rast cen storitev je januarja znašala 3,2 odstotka, decembra pa 3,4 odstotka.

Cene hrane, alkohola in tobaka so se nekoliko zvišale in dosegle 2,7 odstotka. Cene neenergetskega industrijskega blaga so se povečale za 0,4 odstotka.

Razlike med največjimi gospodarstvi evroobmočja

Podatki kažejo tudi precejšnje razlike med posameznimi državami. Nemčija je zabeležila približno 2,1-odstotno inflacijo, kar je blizu povprečju evroobmočja.

V Italiji je inflacija znašala okoli 1 odstotek, kar analitiki povezujejo s šibkejšim domačim povpraševanjem. Francija izstopa z najnižjo inflacijo med večjimi gospodarstvi, kjer je ocenjena rast cen dosegla le 0,4 odstotka.

Na drugi strani je Slovaška zabeležila najvišjo inflacijo, ki je dosegla 4,2 odstotka.

Umirjanje cen prinaša tudi previdnost

Čeprav nižja inflacija podjetjem omogoča bolj predvidljivo načrtovanje stroškov, nekateri ekonomisti opozarjajo, da lahko hkrati odraža tudi šibkejšo potrošnjo. Realni dohodki gospodinjstev se sicer postopoma izboljšujejo, vendar okrevanje povpraševanja ostaja počasno.

Finančni trgi trenutno ocenjujejo, da obstaja približno ena od petih možnosti, da bi Evropska centralna banka do konca leta znižala obrestne mere.

Bank of America napoveduje, da bi lahko ECB marca 2026 znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk, kar bi lahko pomenilo zadnji korak v ciklu sproščanja denarne politike, nato pa bi lahko sledilo daljše obdobje stabilnih obrestnih mer.

Odziv trgov na objavljene podatke je bil zmeren. Evro se je ohranil okoli ravni 1,18 dolarja, donosnost nemških 10-letnih državnih obveznic pa je ostala blizu 2,88 odstotka.

Delniški trgi v evroobmočju so se rahlo okrepili. Indeks Euro STOXX 50 je zrasel za 0,3 odstotka, navaja Euronews. Med nacionalnimi indeksi se je nemški DAX zvišal za 0,06 odstotka, francoski CAC 40 za 0,74 odstotka, italijanski FTSE MIB pa za 0,69 odstotka.