Iran je zavrnil predlog premirja in zahteval trajen konec konflikta z Združenimi državami in Izraelom, medtem ko je predsednik Donald Trump postavil ultimat in zagrozil z uničujočimi napadi.
Po iranskem odzivu na predlog, ki je bil posredovan prek Pakistana, bi morala morebitna rešitev vključevati širši okvir, ki presega začasno premirje. Med ključnimi zahtevami so konec regionalnih konfliktov, odprava sankcij, obnova države ter zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino.
Predlagani okvir, ki so ga oblikovali regionalni posredniki, je predvideval takojšnjo prekinitev ognja, ki bi ji sledila pogajanja o trajni rešitvi v obdobju od 15 do 20 dni. Teheran je tak pristop zavrnil in poudaril, da začasni dogovori ne zagotavljajo stabilnosti.
Trumpov ultimat in grožnje z napadi
Trump je ob tem sporočil, da mora Iran do torka zvečer po ameriškem času sprejeti dogovor o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo soočil z vojaškimi posledicami. Rok, ki ga je postavila ameriška administracija, vključuje tudi možnost napadov na iransko infrastrukturo. Omenjal je tudi uničenje mostov in elektrarn, kar bi po njegovih besedah lahko paraliziralo državo.
Na novinarski konferenci je Trump dejal, da bi lahko Združene države Iran vojaško porazile v zelo kratkem času. Napovedal je tudi možnost uničenja ključnih objektov, vključno z elektrarnami in mostovi, ter zavrnil pomisleke glede pravnih posledic takšnih dejanj.
Iranske oblasti so se na izjave odzvale ostro. Predstavniki vojaškega vrha so ameriško retoriko označili za neutemeljeno in provokativno, medtem ko je iranski predstavnik pri Združenih narodih opozoril, da takšne izjave predstavljajo spodbujanje k napadom na civilno infrastrukturo.
V Iranu so se pojavili tudi simbolni odzivi. Namestnik ministra za šport je pozval k oblikovanju človeških verig okoli ključnih objektov, s čimer želijo opozoriti na tveganja napadov na javno infrastrukturo.
Hormuška ožina kot ključni vzvod
V središču spora ostaja Hormuška ožina, ena najpomembnejših pomorskih poti na svetu, skozi katero potuje približno petina globalne oskrbe z nafto in zemeljskim plinom. Iran jo je po februarskih napadih ZDA in Izraela dejansko zaprl, kar je močno vplivalo na energetske trge.
Zaprtje ožine se je izkazalo za pomemben pogajalski vzvod, ki ga Teheran ni pripravljen opustiti brez širšega dogovora. Motnje v tem območju že vplivajo na cene energentov in povečujejo tveganje za višje cene energije in inflacijo.
Stopnjevanje napadov in širjenje konflikta
Napetosti so se v zadnjih dneh še zaostrile z novimi napadi na infrastrukturo in vojaške cilje. Iran je napovedal povračilne ukrepe po napadu na Tehnološko univerzo Sharif v Teheranu, kjer naj bi bili poškodovani raziskovalni objekti.
Izraelske sile so medtem izvedle nove zračne napade na cilje v Iranu, vključno z vladno infrastrukturo. Izraelski obrambni minister je napovedal nadaljnje operacije proti iranskemu vodstvu, premier pa je poudaril, da so napadi usmerjeni tudi v oslabitev finančnih virov iranskih varnostnih struktur.
Na terenu se spopadi nadaljujejo tudi zunaj Irana. Raketni napadi so prizadeli Izrael, kjer so bili aktivirani obrambni sistemi, medtem ko so več držav v regiji, vključno z Združenimi arabskimi emirati, Savdsko Arabijo in Bahrajnom, sprožile varnostna opozorila zaradi groženj iz zraka.
Po podatkih nevladnih organizacij je konflikt v zadnjih tednih zahteval več tisoč življenj, pri čemer je bilo v Iranu ubitih več kot 3546 ljudi, v Libanonu pa skoraj 1500.
