Svet Splošne bolnišnice Izola je na četrtkovi seji podprl projekt postavitve sončne elektrarne s hranilnikom energije. Namen naložbe je zagotoviti nemoteno delovanje bolnišnične opreme ob morebitnih izpadih elektrike in zmanjšati tveganje za okvare občutljivih medicinskih naprav. Kljub pozitivnemu poslovanju se bolnišnica še naprej sooča z dolgimi čakalnimi vrstami.
Za projekt 600-kilovatne sončne elektrarne s hranilnikom energije in baterijskim sistemom je vodstvo že zagotovilo del zunanjega financiranja. Od skupno ocenjenih 800.000 evrov vredne investicije bo družba Borzen prispevala 300.000 evrov subvencije, preostalih 500.000 evrov pa bo zagotovila bolnišnica.
Direktor Radivoj Nardin je pojasnil, da je bolnišnična stavba stara približno 50 let, zaradi česar lahko ob nenadnih izpadih električne energije hitro pride do okvar sodobne medicinske opreme.
“Posledica vsega je, da ob izpadu elektrike nastanejo velike okvare, kar pomeni zelo velike stroške za bolnišnico in tveganje za bolnike. Da bi se temu izognili, je najboljši način postavitev sončne elektrarne skupaj s hranilnikom, kar bi nam omogočalo, da zdržimo vsaj tistih 10 do 15 minut, preden se vklopijo agregati in omogočijo nemoteno delo,” je za STA pojasnil Nardin.
Možna širitev projekta in nov prizidek
Vodstvo bolnišnice razmišlja tudi o nadaljnjem razvoju projekta. V primeru večje elektrarne bi lahko na strehi uredili dodatne ambulantne prostore in knjižnico. Nardin je ob tem povedal, da intenzivno potekajo tudi priprave na prenovo ter gradnjo novega prizidka.
Bolnišnica trenutno zaključuje revizijo projektne dokumentacije, ki jo namerava v prihodnjih dneh posredovati pristojnemu oddelku ministrstva za zdravje.
Člani sveta so obravnavali tudi poslovne rezultate in stanje čakalnih vrst. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bolnišnica ustvarila 34,25 milijona evrov prihodkov in 33,37 milijona evrov odhodkov, kar pomeni 881.000 evrov presežka.
Za izvajanje posebnih programov je prejela sedem milijonov evrov, od tega pa je do zdaj porabila 1,8 milijona evrov. Vodstvo zato uvaja določene omejitve, s katerimi želi preprečiti preseganje pogodbeno dogovorjenega programa, ki ga zdravstvena blagajna ne bi dodatno financirala.
Kljub stabilnemu finančnemu položaju ostajajo največji izziv čakalne dobe. Na različne preglede trenutno čaka skoraj 30.000 pacientov. Več kot tisoč jih čaka na ultrazvok srca ter preglede pri specialistih otorinolaringologije in dermatologije. Največ nedopustno čakajočih beležijo pri prvih pregledih na dermatologiji, urologiji in fizioterapiji.
“Nedopustno čakanje in sploh čakalne vrste so problem prvih pregledov. Določene kontrolne preglede je treba občasno ponavljati in tu nastaja problem, ker bolnika ne smeš odpustiti iz nadzora, dokler ni zdrav,” je za STA poudaril Nardin.
Po njegovih besedah se z dolgimi čakalnimi vrstami soočajo tudi druge evropske države, predvsem zaradi staranja prebivalstva in vse bolj zahtevnih oblik zdravljenja.
Direktor je opozoril še na težavo pacientov, ki se na naročene preglede ne odzovejo in termina pravočasno ne odpovedo. Takšni primeri po njegovih besedah še naprej obremenjujejo sistem, saj zasedajo termine in čas zdravstvenega osebja, pri čemer pacienti za neudeležbo ne nosijo finančnih posledic. Kot poroča STA, se stanje na tem področju za zdaj bistveno ne izboljšuje.
