Celjska bolnišnica je lani poslovala z občutno nižjo izgubo kot leto prej. Medtem ko je leta 2024 izguba znašala 4,1 milijona evrov, se je lani znižala na 306.000 evrov. Prihodki bolnišnice so se ob tem povečali za nekaj več kot 14 odstotkov in dosegli 184,5 milijona evrov.
V vodstvu Splošne bolnišnice Celje po poročanju STA, ocenjujejo, da rezultati kažejo na izboljšano poslovanje in učinkovitejše upravljanje zavoda. Hkrati se je povečal tudi obseg opravljenih zdravstvenih storitev.
Lani so v bolnišnici obravnavali 32.012 hospitaliziranih bolnikov, kar je 1380 več kot leto prej. Povečalo se je tudi število ambulantnih pregledov, ki jih je bilo več kot 264.000, rast pa beležijo tudi pri enodnevnih obravnavah, kjer so presegli 24.000 primerov.
Okrepili so tudi kadrovsko sliko. Število zdravnikov se je povečalo na 377, število medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pa na 1021.
Pomanjkanje zdravnikov ostaja izziv
Kljub izboljšanemu poslovanju največji strošek bolnišnice še naprej predstavlja delo. V bolnišnici opozarjajo predvsem na pomanjkanje zdravnikov na posameznih ključnih področjih, med drugim v radiologiji in urgentni medicini.
Za zagotavljanje nemotenega dela zato še naprej sodelujejo z zunanjimi izvajalci prek podjemnih pogodb, kar po oceni vodstva predstavlja dolgoročen izziv.
So pa v bolnišnici uspeli skrajšati čakalne dobe za prve specialistične preglede na več področjih, med drugim v dermatovenerologiji, gastroenterologiji in ortopediji, pa tudi pri nekaterih operativnih posegih.
Na poslovni rezultat je vplivala tudi državna pomoč. Bolnišnica je iz državnega proračuna prejela približno 3,5 milijona evrov za poravnavo zapadlih obveznosti na podlagi interventne zakonodaje. Ker je bila izguba v letu 2024 relativno nizka, je prejela manj sredstev kot nekateri drugi javni zdravstveni zavodi.
Nadaljujejo investicije in širitev zmogljivosti
Minulo leto je zaznamoval tudi obsežen investicijski cikel. V bolnišnici so prenovili prostore intenzivne interne medicine ter nabavili novo medicinsko opremo, med drugim operacijske mize, rentgenske aparate in ultrazvočno napravo za ginekologijo.
Na urološkem oddelku so uvedli sistem za robotsko kirurgijo, na področju nuklearne medicine pa načrtujejo zaključek investicije v novo gama kamero v prvi polovici prihodnjega leta.
Med večjimi razvojnimi projekti ostajajo širitev operativnih zmogljivosti, vzpostavitev samostojnega oddelka za nevrokirurgijo in energetske prenove objektov. Ob tem pripravljajo tudi uvedbo sistema za robotizirano pripravo in razdeljevanje zdravil, ki ga sofinancira Evropska unija in naj bi začel delovati do maja prihodnje leto.
Konec leta 2025 so vzpostavili še sončno elektrarno, s čimer želijo okrepiti energetsko učinkovitost in trajnostno naravnanost bolnišnice.
Osrednji investicijski projekt ostaja nadomestna novogradnja bolnišnice. Po ponovljenem javnem naročilu so za prvi sklop del prejeli ponudbo v vrednosti okoli 32,5 milijona evrov, projekt pa financira država. V bolnišnici poudarjajo, da želijo z nadaljnjimi vlaganji v infrastrukturo, kadre in sodobne metode zdravljenja dolgoročno zagotavljati kakovostno zdravstveno oskrbo za prebivalce savinjske regije in širše.
