Site icon Portal24

Izrael in Libanon podaljšala premirje, vojna z Iranom pa ostaja brez preboja

Iran [Foto: Unsplash,Moslem Daneshzadeh (fotografija je simbolna)]

Na Bližnjem vzhodu se je odprlo novo diplomatsko okno. Izrael in Libanon sta se po neposrednih pogovorih v Washingtonu dogovorila o podaljšanju krhkega premirja ter vzpostavitvi več varnostnih območij na jugu Libanona, iz katerih naj bi bili izključeni pripadniki Hezbolaha.

Dogovor je rezultat četrtega kroga pogovorov pod okriljem Združenih držav Amerike. V skupni izjavi sta strani poudarili, da je nadaljevanje premirja povezano s popolnim prenehanjem aktivnosti Hezbolaha in umikom njegovih operativcev z območij južno od reke Litani.

Kljub diplomatskemu napredku ostajajo razmere v regiji izjemno nestabilne. Premirje, ki naj bi v Libanonu začelo veljati že sredi aprila, je bilo v zadnjih tednih večkrat kršeno, izraelska vojska pa izvaja najobsežnejšo kopensko operacijo v Libanonu v zadnjih dveh desetletjih.

Iran in ZDA brez oprijemljivega napredka

Precej manj spodbudna so sporočila iz pogovorov med Washingtonom in Teheranom.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal, da v pogajanjih o koncu spopadov ni bilo doseženega “oprijemljivega napredka”. Po njegovih besedah komunikacijski kanali med državama sicer ostajajo odprti, vendar bistvenega preboja ni.

Na drugi strani ameriški predsednik Donald Trump vztraja pri precej bolj optimistični oceni. Novinarjem v Beli hiši je dejal, da pogajanja potekajo dobro in da bi lahko do dogovora prišlo že “čez vikend”.

Washington od Teherana zahteva omejitev jedrskega programa, predajo skoraj orožarsko obogatenega urana ter ponovno odprtje Hormuške ožine, ene najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za prevoz nafte in plina.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da ostaja vprašanje iranskega jedrskega programa osrednja točka pogajanj.

Napad na kuvajtsko letališče dodatno zaostril razmere

V času diplomatskih prizadevanj so razmere na terenu znova pokazale, kako krhko je trenutno zatišje.

Kuvajtske oblasti so sporočile, da je bil v napadu brezpilotnega letalnika na mednarodno letališče v Kuvajtu ubit en človek, 63 ljudi pa je bilo ranjenih. Zaradi napada so začasno ustavili zračni promet in preusmerili več letov.

Kuvajt je za napad obtožil Iran, medtem ko je iranska revolucionarna garda odgovornost zanikala. Po navedbah Teherana naj bi šlo za napako ameriškega sistema Patriot med prestrezanjem iranskih raket.

Incident predstavlja enega najresnejših preizkusov premirja po aprilski prekinitvi več kot mesec dni trajajoče vojne med Iranom ter ameriško-izraelskimi silami.

Opozorila pred novo eskalacijo

Teheran je hkrati poslal neposredno opozorilo Izraelu. Aragči je dejal, da bi morebiten izraelski napad na Bejrut sprožil “popolno nadaljevanje vojne”.

Tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaostril retoriko in Iran obtožil, da se “igra z ognjem”. Ob tem je opozoril, da bi se Združene države lahko vrnile k vojaškim operacijam v polnem obsegu.

Dodatno negotovost povzroča tudi stališče Hezbolaha. Visoki predstavnik gibanja Mahmud Qomati je sporočil, da organizacija ne bo sprejela delnega premirja, ki bi zajemalo le posamezna območja spopadov.

Gaza ostaja aktivna fronta

Medtem se spopadi nadaljujejo tudi v Gazi. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je bilo v izraelskih zračnih napadih v četrtek ubitih najmanj osem ljudi.

Sedem ljudi je umrlo v napadih na stanovanjske objekte, ena oseba pa v begunskem taborišču Al Šati zahodno od mesta Gaza.

Čeprav so pogajanja med Izraelom in Libanonom prinesla prvi konkreten diplomatski premik po več tednih zaostrovanja, ostaja širša regionalna slika daleč od umiritve. Pogovori med Washingtonom in Teheranom stagnirajo, napadi se nadaljujejo na več frontah, ključni akterji pa si še naprej izmenjujejo grožnje o morebitni novi eskalaciji.

Exit mobile version