Vojna na Bližnjem vzhodu se po treh tednih ne umirja, ampak širi. Izrael je v soboto izvedel nove napade na Teheran in Bejrut, medtem ko ameriški predsednik Donald Trump javno govori o „umiku“, hkrati pa se na teren pošiljajo dodatne ameriške sile.
Po nočnih iranskih raketnih napadih je izraelska vojska sporočila, da je zadela cilje v iranski prestolnici. Napadi so del širšega vojaškega odziva, ki se je začel konec februarja in od takrat zajema vedno več območij. Vzporedno so izraelske sile izvedle tudi nov val napadov na položaje Hezbolaha v libanonski prestolnici.
Trump je v objavi zapisal, da so „zelo blizu doseganju ciljev“ in da razmišlja o zmanjšanju vojaškega angažmaja. Bela hiša ocenjuje, da bi operacije lahko trajale še 4 do 6 tednov. A skoraj istočasno poročila iz Washingtona govorijo o napotitvi več tisoč marincev na Bližnji vzhod, kar odpira vprašanje, ali se konflikt v resnici pripravlja na novo fazo.
Na terenu medtem ni znakov umirjanja. Iran nadaljuje povračilne napade z raketami in brezpilotnimi letalniki, ki poleg Izraela ciljajo tudi države Perzijskega zaliva. Kuvajt je poročal o napadih, Savdska Arabija pa o prestreženih dronih. Teheran te države obtožuje, da sodelujejo z ameriškimi silami.
Napetosti so se dodatno zaostrile tudi v Jeruzalemu. Zaradi varnostnih razmer je bil omejen dostop do svetih krajev, kar je sprožilo ogorčenje med muslimanskimi verniki. V starem mestnem jedru je odjeknila eksplozija v bližini Al Akse, enega najpomembnejših verskih krajev v regiji.
Konflikt se ne ustavlja pri izraelsko-iranski osi. V Libanonu izraelska vojska nadaljuje napade na območja pod nadzorom Hezbolaha, prebivalce južnih predmestij Bejruta pa je pozvala k evakuaciji. Po podatkih libanonskih oblasti je bilo ubitih več kot 1000 ljudi, razseljenih pa več kot milijon.
Dogajanje se preliva tudi v Irak, kjer je bil v napadu na vojaško letališče ubit borec, odgovornost pa pripisujejo ZDA in Izraelu. Vse to kaže, da konflikt postopno dobiva širši regionalni okvir.
Nafta in pritisk na svetovne trge
V ozadju vojaških operacij se stopnjuje tudi energetska napetost. Zaradi strahu pred pomanjkanjem je ameriško finančno ministrstvo začasno sprostilo sankcije za iransko nafto, ki je že natovorjena na ladjah.
Na trg bi lahko prišlo približno 140 milijonov sodčkov nafte, kar naj bi ublažilo pritisk na svetovno ponudbo. Kljub temu so cene že poskočile – sod severnomorske nafte Brent se je povzpel nad 112 dolarjev.
Ključna točka ostaja Hormuška ožina, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Iran je uvedel omejitve za plovila iz držav, ki sodelujejo v napadih, kar še povečuje negotovost na trgih.
Trump je ob tem zaveznike v Natu pozval, naj sami poskrbijo za varnost pomorskih poti. „Hormuško ožino bodo morale po potrebi varovati druge države,“ je dejal.
Nejasni signali iz Washingtona
Kljub govorjenju o morebitnem umiku Trump zavrača idejo premirja in poudarja, da ZDA „uničujejo“ iranske vojaške cilje. Na vprašanje o naslednjih korakih pa ni ponudil jasnega odgovora.
„Morda imam načrt, morda pa ga nimam,“ je dejal za AFP.
Medtem ko izjave iz Washingtona nakazujejo možnost umirjanja, razmere na terenu govorijo drugače – napadi se širijo, število vpletenih držav narašča, pritisk na energetske trge pa postaja vse bolj izrazit.
