[STA] – Predsednik SDS Janez Janša je v nagovoru na konvenciji stranke napovedal zmago na volitvah. Po njih pa bodo poleg vladne koalicije oblikovali še “ustavno večino razuma” za spremembe ustave, med katerimi je izpostavil področje davkov, volilni sistem in svobodo izražanja. Soglasje za nacionalne projekte pa bodo iskali tudi pri opoziciji, je dodal.
Janša je prepričan, da “ustavno večino razuma” potrebujemo za dopolnitev ustave. Ob tem je nanizal zaščito blaginje davkoplačevalcev, stabilnost gospodarstva, decentralizacijo in stabilizacijo političnega okolja s kombiniranim volilnim sistemom. Po njegove mnenju v ustavi potrebujemo tudi zaščito starševstva, svobode izražanja, dodatne ustavne instrumente za zagotovitev enakosti pred zakonom, vladavine prava “in še posebej pravice do naravnega sodnika”.
Ustavna večina se bo oblikovala “okrog nove vladne koalicije”, SDS pa se bo glede iskanja 60 glasov pogajala z vsemi, je dejal. Slednjih ne potrebujejo za “kakršnekoli ideološke popravke ustave, ampak za zdravorazumske rešitve, ki jih potrebujemo vsi”.
Poleg ustavnega pa v demokraciji obstajata še dva nivoja sodelovanja, je dejal. In sicer pri nacionalnih projektih, ki presegajo težo enega mandata, pri čemer bodo soglasje za posamezne rešitve iskali tudi z opozicijo.
Tretji nivo pa je vladni, kjer pri “urgentnem popravljanju katastrofalnega stanja v zdravstvu, davčni politiki, odnosu do demografije, sistemske korupcije, ilegalnih migracij in varnosti” potrebujejo vladno večino brez strank aktualne vladne koalicije. “Njih v naslednji vladni koaliciji ne vidimo,” je dejal, saj da so naredile preveč škode.
V nagovoru je sicer nanizal mnoge kritike aktualne vlade Roberta Goloba. Kot ključno oceno mandata pa je izpostavil gospodarsko rast, ki je kljub rekordni zaposlenosti pod to vlado padla pod povprečje EU. Ob morebitni ponovitvi mandata Golobove vlade, pa nas bo po Janševih besedah “prehitel cel Balkan”.
“Najprej bomo zgradili nazaj, kar so dobrega porušili,” je dejal. Ločnica po njegovih besedah še pred nobenimi volitvami, razen leta 1990, ni bila tako jasna kot zdaj. “Na volitvah 22. marca bomo izbirali med politiko, ki gradi in ustvarja, in anti politiko, ki ruši, ukinja in zapravlja,” je dejal.
Znova se je zavezal, da SDS nikoli več ne bo oblikovala vladne koalicije “brez jasne večine in trdne programske večine”. “Volitve pred nami so zelo pomembne, niso pa zadnje,” je ob tem pripomnil in dodal, da je SDS zgrajena “za ves čas trajanja slovenske države”.
Na predvolilni konvenciji je SDS predstavila tudi kandidate, ki se bodo podali v tekmo za poslanske sedeže. Janša kandidira v Grosupljem in Ivančni Gorici, podpredsednik Aleš Hojs v ljubljanskem okraju Vič Rudnik, podpredsednik Zvonko Černač pa v Ajdovščini.
Kandidirala bo tudi večina aktualnih poslancev, vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec v Šentjurju, podpredsednik DZ Danijel Krivec pa v Tolminu. Med drugim Žan Mahnič in Andrej Hoivik kandidirata v Škofji Loki, Andrej Poglajen v Idriji, Alenka Jeraj v ljubljanskem okraju Vič Rudnik, Rado Gladek v Domžalah, Anja Bah Žibert v Novem mestu, Tomaž Lisec v Sevnici, Karin Furman v Slovenski Bistrici, Franc Breznik pa v Lenartu.
Na kandidatni listi sta tudi nekdanji državni sekretarki Alenka Forte, ki bo kandidirala v Zagorju ob Savi in Polona Rifelj, ki bo kandidirala v Celju. Predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM) Luka Simonič bo kandidiral v Pesnici, podpredsednika podmladka Karin Planinšek pa v okraju Ljubljana Center.
Na listi SDS kandidirajo tudi nekdanji gospodarski minister in predsednik nekdanje SMC, kasneje stranke Konkretno Zdravko Počivalšek, ki se bo v volilno tekmo podal na Jesenicah. Nekdanja poslanka Konkretno Monika Gregorčič kandidira v Kranju, Uroš Perič pa v Izoli. Na listi je tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki kandidira v Mariboru.
Hojs je ob robu konvencije za medije dejal, da so se tokrat osredotočili na teme, “ki državljane bolijo” in jih je treba spremeniti. Ob tem pa se ne pogovarjajo o tem, “kdo je za koga, ali pa kdo je proti komu drugemu”.
Tudi Godec se strinja, da “nima smisla vnaprej napovedati”, s kom bodo tvorili ustavno večino. Se pa strinja z Janšo, da brez trdne večine v parlamentu nima smisla sestavljati manjšinske vlade. “Do zdaj smo vedno imeli manjšinsko vlado, pa vemo kako je bilo,” je dodala.
SDS je na konvenciji zaznamovala tudi 37. obletnico ustanovitve obeh predhodnic SDS – Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZ) in Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS). Diamantni znak SDS je prejel nekdanji predsednik DZ France Cukjati. SDS je nastopila na vseh parlamentarnih volitvah od leta 1990, ko je kot SDSS dosegla 7,4 odstotka. Na volitvah leta 2022 pa je dosegla 23,48 odstotka.

