Predsednik SDS Janez Janša je na omrežju X objavil obsežen dokument z naslovom “Izhodišča za oblikovanje koalicije za uspešno Slovenijo”, ki predstavlja programski okvir za morebitno koalicijsko sodelovanje v mandatu 2026–2030. Dokument potrjujejo SDS, Nova Slovenija, SLS, Fokus Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja.
Gre za enega najbolj celovitih programskih zapisov v zadnjem obdobju na desnosredinskem političnem prostoru, ki poleg splošnih ciljev vključuje tudi konkretne usmeritve na področju gospodarstva, socialne politike, zdravstva, uprave in demografije.
Kot izhaja iz dokumenta, je cilj oblikovati politično povezavo, “ki bo delovala za blaginjo Slovenije”.
Razvoj, varnost in boj proti korupciji
V ospredju izhodišč so razvoj države, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti ter zmanjšanje birokracije. Podpisniki poudarjajo: “Temeljne vsebinske prioritete koalicije so: razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija in debirokratizacija.”
Ob tem kot cilj izpostavljajo “oblikovanje Slovenije kot države priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega”.
Gospodarstvo: višje plače skozi produktivnost
Eden ključnih poudarkov dokumenta je povezava med produktivnostjo in življenjskim standardom. Namesto poudarka na minimalnih standardih podpisniki izpostavljajo rast gospodarstva kot osnovo za višje dohodke.
“V ospredje ne postavljamo zgolj minimalne plače, ampak svoje napore usmerjamo v to, da bi bila plača vseh zaradi večje produktivnosti višja,” navajajo.
Ob tem zagovarjajo meritokratski sistem: “Zagovarjamo meritokracijo in plačilo po delu in rezultatih dela. Ni napredka brez konkurence.”
Država kot spodbujevalec, ne kot nadomestek
Dokument jasno definira vlogo države. Ta naj ustvarja pogoje za uspeh, ne pa nadomešča posameznika.
“Država mora ustvarjati pogoje za uspeh posameznika, ne pa nadomeščati njegove pobude,” poudarjajo.
Socialni sistem naj bo usmerjen predvsem v zaščito najbolj ranljivih: “Socialna politika mora zagotavljati varnost tistim, ki jo resnično potrebujejo.”
Hkrati izpostavljajo hitrejšo aktivacijo ljudi na trgu dela ter zmanjševanje odvisnosti od socialnih transferjev.
Stanovanja, davki in razbremenitve
Pomemben del dokumenta se nanaša na stanovanjsko politiko. Podpisniki nasprotujejo dodatnim obremenitvam za tiste, ki so vlagali v lastno nepremičnino.
“Namesto dodatnih obdavčitev vseh, ki so varčevali in vlagali v lastna stanovanja in hiše, bomo ustvarjali pogoje, v katerih si lahko čim več posameznikov zgradi lastno streho nad glavo.”
Med ukrepi izpostavljajo debirokratizacijo, decentralizacijo in jamstvene sheme za mlade.
Energetika, okolje in investicije
Na področju energetike dokument poudarja suverenost države in stabilno oskrbo. “Zagotavljali bomo visoko raven energetske varnosti z zanesljivimi in razpršenimi viri.”
Okoljska politika je opredeljena kot uravnotežena: “Zagovarjamo razumne politike varovanja okolja, ki omogočajo tako blaginjo kot zdrav naravni življenjski prostor.”
Hkrati poudarjajo pomen investicij: “Temelj razvojne politike je ustvarjanje ugodnejših pogojev za domače gospodarstvo in spodbujanje tujih naložb.”
Izobraževanje, kadri in znanje
Velik poudarek namenjajo tudi izobraževanju. “Koalicija bo posebno pozornost namenila kakovostnemu, dostopnemu in sodobnemu izobraževanju na vseh ravneh.”
Napovedujejo tesnejšo povezavo z gospodarstvom ter ukrepe za zadrževanje kadrov: “Ustvarjali bomo pogoje za zadrževanje domačih talentov in vračanje slovenskih strokovnjakov iz tujine.”
Zdravstvo: denar naj sledi pacientu
Na področju zdravstva predlagajo sistemsko spremembo financiranja. “Denar iz javne zdravstvene blagajne mora slediti pacientu.”
Ob tem napovedujejo ukrepe za skrajševanje čakalnih dob in boljšo organizacijo sistema, s ciljem večje učinkovitosti.
Reforma države in decentralizacija
Dokument predvideva tudi obsežno reorganizacijo države. “Oblikovali bomo vitko državo, manjšo in učinkovito administracijo.”
Decentralizacija je opredeljena kot ključni razvojni mehanizem: “Decentralizacija države bo eden ključnih razvojnih vzvodov s težnjo po vzpostavitvi močnih regij.”
Med ukrepi je tudi razpršitev državnih institucij po regijah ter večja finančna samostojnost občin.
Družina in demografija
Dokument jasno postavlja družino v središče družbene politike. “Družina je temeljna celica družbe, domovina Slovenija je naš skupen dom.”
Pri demografiji podpisniki zavračajo priseljevanje kot primarno rešitev: “Rešitev za demografski problem Slovenije in Evrope ni v priseljevanju, ampak v dvigu blaginje in povečanju rodnosti.”
Družina z otroki je po njihovem ključni dejavnik dolgoročnega razvoja države.
Zgodovina, vrednote in osamosvojitev
V delu, ki se nanaša na zgodovino, poudarjajo spravni pristop, a hkrati jasne vrednostne poudarke. “Koalicija zgodovino našega naroda in države sprejema takšno, kot je.”
Ob tem dodajajo: “Obsojamo vse zločine, ne glede na to, s katero ideologijo so se skušali upravičiti.”
Poseben poudarek dajejo osamosvojitvi: “Vrednote slovenske osamosvojitve so temelj, na katerem samostojna Slovenija stoji.”
Signal političnega povezovanja
Objava dokumenta pomeni tudi politični signal širšega povezovanja na desnosredinskem prostoru. V dokumentu sodeluje več strank in političnih akterjev, kar nakazuje poskus oblikovanja skupne platforme pred prihodnjimi volitvami.
Kot zaključujejo podpisniki, bodo reforme usmerjene v izboljšanje življenjskega standarda: “Koalicija bo usmerjala reforme na tiste ukrepe in področja, ki izboljšujejo položaj in življenje ljudi.”
Kaj bi takšna koalicija pomenila za ljudi?
Če izhodišča prevedemo iz programskega jezika v vsakdan, dokument napoveduje precej jasen premik: več poudarka na delu in nagrajevanju po rezultatih, manj administrativnih ovir in bolj neposreden dostop do storitev, ki jih ljudje dejansko potrebujejo.
Pri plačah je sporočilo preprosto – cilj niso zgolj minimalni standardi, temveč višji dohodki kot posledica večje produktivnosti. To za zaposlene pomeni možnost realne rasti kupne moči, ne le prilagajanja inflaciji. Podobno je pri zdravstvu, kjer načelo, da “denar sledi pacientu”, nakazuje sistem, v katerem bi posameznik hitreje prišel do storitve, ne glede na izvajalca.
Na stanovanjskem področju dokument cilja na olajšanje poti do lastnega doma, z manj birokracije in brez dodatnih obremenitev za tiste, ki so v nepremičnine že vlagali. Pri tem poudarek na decentralizaciji odpira tudi vprašanje razvoja izven največjih urbanih središč, kar bi lahko pomenilo več priložnosti v regijah.
Pomemben signal je tudi na področju davkov in gospodarstva: manjša vloga države kot nadzornika in več kot spodbujevalca naj bi podjetjem in posameznikom pustila več prostora za razvoj. To se neposredno preliva v več investicij, delovnih mest in dolgoročno stabilnejše financiranje javnih storitev.
V širšem smislu dokument nakaže model države, ki želi biti manj zapletena, bolj učinkovita in bolj usmerjena k rezultatom. Za ljudi to pomeni manj čakanja, manj zapletov in več občutka, da sistem deluje v njihovo korist.
Če bodo te usmeritve prenesene v konkretne ukrepe, gre za premik, ki ga del javnosti že dlje časa pričakuje – bolj predvidljivo okolje, več osebne odgovornosti in predvsem več možnosti, da posameznik z lastnim delom dejansko napreduje.
