Februar je mesec, ko se mnogi vrtičkarji začnejo spraševati, ali je že čas za notranjo vzgojo sadik oziroma flanc. Dnevi so daljši, sonce močnejše, a zunanje razmere so še vedno zimske. Odgovor ni enoznačen: za nekatere rastline je februar primeren, za druge pa še vedno prezgoden.
Notranja vzgoja v februarju je primerna predvsem za rastline z daljšo rastno dobo, ki potrebujejo več časa do presajanja na prosto. Med najpogostejšimi so paprika, feferoni in čili, jajčevec, stebelna zelena ter por. Pri paradižniku je zgodnja setev smiselna predvsem za sorte, namenjene gojenju v rastlinjaku.
Te rastline razvijajo koreninski sistem in nadzemni del počasneje, zato jim zgodnji začetek omogoči bolj enakomerno rast in pravočasno presajanje v pomladnem času.
Najpogostejša napaka pri zgodnji vzgoji flanc je pomanjkanje svetlobe. Okenske police, zlasti na severni strani, pogosto ne nudijo dovolj sonca, zaradi česar se sadike pretegujejo, stebla postanejo tanka, rastline pa občutljive.
Za uspešno kalitev je priporočljiva temperatura med 20 in 25 °C. Po vzniku sadik se temperatura lahko nekoliko zniža, približno na 18 do 20 °C, kar upočasni pretirano rast in okrepi steblo. Zalivanje mora biti zmerno, saj preveč vlage hitro povzroči gnitje ali pojav plesni.
Katere setve je bolje prestaviti
Februar ni primeren za hitro rastoče rastline, ki jih na prosto sadimo šele maja. Bučke, kumare, buče in fižol ob prezgodnji setvi hitro prerastejo in slabše prenesejo presajanje. Pri teh se boljši rezultati dosežejo z setvijo marca ali celo aprila.
Sadike, vzgojene v notranjih prostorih, potrebujejo pred presajanjem na prosto obdobje prilagajanja. Utrjevanje se začne nekaj dni do teden pred presaditvijo, ko se rastline vsak dan za kratek čas izpostavi nižjim temperaturam in zunanjemu zraku.
Notranja vzgoja flanc v februarju je torej smiselna, če imate na voljo dovolj svetlobe, ustrezno temperaturo in čas za redno nego. V nasprotnem primeru je pogosto boljša odločitev počakati do marca, ko so razmere naravno ugodnejše.

