Evropska komisija je predstavila predlog večletnega finančnega okvira (VFO) za obdobje 2028–2034, ki združuje obstoječe sklade za kohezijsko, kmetijsko, ribiško politiko in področje notranje varnosti v skupno ovojnico v višini 865 milijard evrov. Slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob tem poudarilo, da obseg sredstev za kmetijstvo in ribištvo ostaja primerljiv z zdajšnjim obdobjem, natančnejše nacionalne razdelitve pa še niso znane.
Znotraj tega enotnega instrumenta bo za kmetijstvo in ribištvo predvidoma namenjenih 295,7 milijarde evrov, od tega kar 294 milijard za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Gre za ukrepe, ki jih kmetje poznajo že iz sedanjega programskega obdobja: „To so neposredna plačila, plačila za območja z omejenimi dejavniki (plačila OMD), plačila za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe, plačila za mlade kmete, ukrepi za upravljanje s tveganji, naložbene podpore in ukrepi, ki se izvajajo v okviru sektorskih načrtov (čebelarski ukrepi in ukrepi za vinogradništvo),“ so pojasnili na ministrstvu.
Za nekatere ukrepe, kot so pristop Leader, sodelovanje in znanje, bo po novem sredstva zagotavljal drug del skupne ovojnice, kar pomeni spremembo v dosedanji strukturi financiranja. Kot so poudarili na ministrstvu, enostavna primerjava z zdajšnjim obsegom sredstev zato ni mogoča.
Ministrica Mateja Čalušić je izpostavila, da se bo vlada v nadaljevanju pogajanj osredotočila predvsem na višino slovenske ovojnice v okviru nacionalnih in regionalnih programov: „Prizadevala si bom, da bodo pri pripravi teh načrtov izkoriščene vse finančne priložnosti za kmetijstvo in prehranski sektor, tudi izven zamejenih sredstev za kmetijstvo.“
Predlog sicer predvideva tudi nekaj novih ukrepov, ki naj bi naslovili aktualne izzive. Med temi so ukrepi za krizno upravljanje, spodbujanje prehoda na trajnostne in trdožive kmetijske prakse ter zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah v času dopusta ali bolniške.
„Predlog Evropske komisije sicer ohranja cilje na področju SKP ter dobro poznan nabor ukrepov, kar je pozitivno,“ je dodala ministrica in izpostavila tudi predvidene poenostavitve v izvajanju ukrepov, ki bodo omogočile večjo prilagodljivost državam članicam: „Predvidena je večja strateška naravnanost nacionalnih programov, ki bo omogočila večjo prožnost in odzivnost za države članice pri izvajanju ter poenostavitve za posamezne ukrepe, kot je uporaba pavšalnih plačil za kmete.“
Ministrstvo poudarja, da bo celovit vpliv novega finančnega okvira na slovensko kmetijstvo znan šele po določitvi nacionalnih ovojnic in podrobni analizi vseh načrtovanih mehanizmov financiranja. Pogajanja na ravni EU se bodo nadaljevala v prihodnjih mesecih.
Foto: Pixabay
