Ko se večer spusti, pridejo po večerjo… in to je vaš vrt. Rdeči polži, uradno Arion vulgaris, niso nobena nedolžna vrtna obrobnost. Invazivna vrsta, ki se je po Sloveniji razbohotila kot plevel po kompostniku, ima apetit večji od svoje dolžine. V eni sami noči lahko uničijo mlade sadike solate, oglodajo liste cinij in se lotijo še buč. Če jih ne ustavimo, si hitro uredijo stalno bivališče med našo zelenjavo.
Najbolj preprosto in še vedno med najbolj učinkovitimi sredstvi ostaja klasično pobiranje. Zgodaj zjutraj ali pozno zvečer jih preprosto poberemo – najbolje z rokavicami in vedrom z malo mila ali kisa. Določeni vrtnarji pa prisegajo na ‘polžje kotičke’: zložimo nekaj vlažnega kartona ali lesa na tla, da se pod njim polži zatečejo – zjutraj jih tako zlahka poberemo.
Usedlina kave je več kot le odpadek. Če jo potresemo okoli rastlin, bo mnogim polžem grenila življenje. Enako velja za diatomejsko zemljo – droben prah iz fosilnih alg, ki poškoduje njihovo kožo in jih izsuši. Zelo uporabna je tudi mešanica česna in vode: močan vonj jim ni všeč, poleg tega pa ima česen še druge vrtne koristi.
Kosi sadja, kot so olupki melone ali kumare, delujejo kot naravne vabe. Sladek vonj jih privabi, mi pa jih naslednje jutro zberemo. Če si bolj za klasiko, poskusi pivske pasti: lonček piva do polovice vkopljemo v tla, ostalo naredi aroma.
Na vrtu ni treba biti sam
Če imaš možnost, povabi naravne plenilce – ježe, žabe, ptice. Postavi napajalnik ali grmičevje, kjer se bodo zadrževali. Posebna kategorija pomočnikov pa so race – nekatere pasme, kot so indijske tekačice, so znane kot zagrizeni lovci na polže. Paziti je treba le, da ne poberejo še kakšne solate.
Med najučinkovitejšimi metodami naravne zaščite so tudi mikroskopske glistice – Phasmarhabditis hermaphrodita. Kupimo jih v specializiranih trgovinah, pomešamo z vodo in zalijemo tla. Delujejo znotraj polža in jih zanesljivo ustavijo, če le vreme ni prevroče ali presuho.
Ena najbolj spregledanih rešitev: zalivaj vrt zjutraj, ne zvečer. Vlažna tla ponoči so kot samopostrežna restavracija za polže. Če jim to odvzamemo, že naredimo veliko. Drugi pristop je, da jim namensko nastavimo ‘polžji kotiček’ – območje z listjem ali starimi rastlinami, kamor jih usmerimo, nato pa jih poberemo, ko so zbrani na enem mestu.
Če se odločiš za granule, bodi pozoren na sestavo. Granule z železovim fosfatom so bolj prijazne do živali in okolja, medtem ko klasični metaldehid ni primeren za vrtove z otroki ali hišnimi ljubljenčki. Granule uporabljaj zmerno in le kot dopolnilo k drugim ukrepom.
Manj znane tehnike
Med manj opaznimi, a nadvse uporabnimi rešitvami je tudi česen. Iz nekaj strokov, vode in kapljice tekočega mila lahko pripraviš naravno pršilo, ki ga razpršiš po tleh in okoli rastlin – polžem vonj po žveplu nikakor ne ustreza.
Za fizično oviro okoli gredic ali loncev pa marsikdo poseže po vazelinu, ki ga enostavno nanesemo na robove posod ali lesenih okvirjev – sluzasti obiskovalci se ob njem hitro obrnejo.
Če imaš pri roki še trak bakrene folije, ga ovij okoli gredice – baker povzroča elektro-kemično reakcijo ob stiku s sluzjo, kar polžem ni prav nič prijetno.
Polži ne popustijo zlahka, a kombinacija taktik, nekaj trme in kanček domišljije naredi razliko – vrt bo kmalu dihal lažje.
Foto: Wikimedia/Guillaume Brocker Gbrocker
