Kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je na pristojnem parlamentarnem odboru prejela podporo brez glasu proti. Ob predstavitvi je ostro opozorila na stanje črpanja evropskih sredstev, napovedala decentralizacijo države ter ponovno odprla vprašanje ustanovitve pokrajin.
V ospredje svojega nastopa je postavila evropska sredstva. Po njenih besedah ima Slovenija v finančni perspektivi 2021–2027 na voljo 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, vendar je bilo do maja potrjenih za 2,1 milijarde evrov projektov oziroma 68 odstotkov razpoložljivega zneska. Podpisanih pogodb je bilo za približno 1,5 milijarde evrov oziroma 47 odstotkov vseh sredstev.
Pri tem je opozorila, da Slovenijo že letos čakajo pomembni roki. Do konca oktobra bo treba pri skladu za pravični prehod certificirati še 39 milijonov evrov, do konca leta pa dodatnih 452 milijonov evrov, sicer bodo sredstva izgubljena.
Kirbiš Rojs je bila kritična do dosedanjega upravljanja kohezijskih sredstev. Ocenila je, da Slovenija po podatkih Evropske komisije pri črpanju zaseda šele 20. mesto med članicami Evropske unije.
“Moja naloga je, da se sredstva ne izgubijo,” je poudarila. Po njeni oceni je zaradi dosedanje realizacije projektov že ogroženih oziroma izgubljenih več kot 200 milijonov evrov evropskega denarja.
Pokrajine kot orodje za hitrejši razvoj
Ena osrednjih tem njene predstavitve je bila decentralizacija države. Prepričana je, da bi regionalna raven lahko prevzela pomembnejšo vlogo pri upravljanju evropskih sredstev.
“Prepričana sem, da če bi imeli pokrajine, bi lažje in učinkoviteje črpali evropska sredstva in bi bili tudi konkurenčni sosednjim državam, ki imajo pokrajine, kot so Avstrija, Italija in Hrvaška,” je dejala.
Po njenih besedah je Slovenija močno centralizirana tako pri odločanju kot pri porazdelitvi finančnih virov. Kot primer je navedla več kot 140.000 ljudi, ki vsak dan migrirajo v Ljubljano zaradi dela.
Čeprav ustanovitev pokrajin ostaja politično zahtevna zaradi potrebe po dvotretjinski podpori v državnem zboru, meni, da je treba razvojne razlike med regijami zmanjševati že zdaj. Zato je napovedala tudi selitev ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj iz Ljubljane v Maribor.
Prihaja težja bitka za evropski denar
Kirbiš Rojs je opozorila tudi na pripravo novega evropskega proračuna za obdobje 2028–2034. Po trenutnih napovedih naj bi se sredstva za kohezijo in kmetijstvo zmanjšala za med deset in trinajst odstotkov, saj Evropska unija vse več pozornosti namenja obrambi, varnosti in konkurenčnosti.
Ob tem je opozorila, da evropska sredstva niso samoumevna.
“Tisti, ki misli, da so evropska sredstva dana na pladnju, se moti,” je dejala. Po njenih navedbah bo Slovenija v prihodnjem finančnem obdobju v evropski proračun vplačala med osem in devet milijard evrov, iz njega pa naj bi prejela okoli 5,4 milijarde evrov. Razlika naj bi se pokrivala prek centraliziranih evropskih programov, za katere bodo morala biti slovenska podjetja bistveno bolje pripravljena kot doslej.
Kot ministrica namerava poleg sprememb pri upravljanju kohezijskih sredstev pripraviti tudi enoten portal za prijavo evropskih projektov ter večletni načrt razpisov, ki bi prijaviteljem omogočil bolj predvidljivo načrtovanje razvojnih projektov.
