Kitajska je 28. maja 2025 uspešno izstrelila sondo Tianwen-2, ki bo najprej zbrala vzorce z asteroida 469219 Kamoʻoalewa, kvazi-satelita Zemlje, nato pa nadaljevala pot proti kometu 311P/PANSTARRS v glavnem asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom.
Misija, ki jo vodi Kitajska nacionalna vesoljska administracija (CNSA), pomeni pomemben korak v raziskovanju vesolja in utrjuje položaj Kitajske kot ene vodilnih sil v tem področju. Izstrelitev je potekala s pomočjo rakete Long March 3B iz vesoljskega izstrelišča Xichang v provinci Sečuan.
Dvojni cilj misije Tianwen-2
Sonda Tianwen-2 ima dva ambiciozna cilja. Prvi je zbrati vzorce z bližnjega asteroida 469219 Kamoʻoalewa, znanega tudi kot 2016 HO3, ki velja za kvazi-satelit Zemlje.
Vesoljski kamen, velik med 40 in 100 metri, naj bi bil po nekaterih hipotezah fragment Lune, odlomljen zaradi starodavnega trka. Po zbiranju vzorcev bo sonda material vrnila na Zemljo, kar je predvideno za konec leta 2027. Znanstveniki pričakujejo, da bodo ti vzorci ponudili vpogled v nastanek in razvoj asteroidov ter zgodnjo zgodovino Osončja.
Po vrnitvi vzorcev na Zemljo se bo Tianwen-2 podala na drugo nalogo – raziskovanje glavnega pasu kometov, natančneje objekta 311P/Pan-STARRS, ki leži med orbitama Marsa in Jupitra.
Nenavadni objekt, imenovan tudi aktivni asteroid, kaže lastnosti kometov, kot so prašni repi, kljub temu da kroži v območju, značilnem za asteroide. Misija, ki bo trajala deset let, naj bi razkrila nove podatke o sestavi in vedenju takšnih nebesnih teles.
Pomemben mejnik v kitajskem vesoljskem programu
Izstrelitev Tianwen-2 sledi uspešni misiji Tianwen-1, ki je leta 2021 pristala na Marsu in tja poslala rover. Kitajska je že dokazala svoje zmogljivosti z dvema misijama vračanja vzorcev z Lune, Chang’e-5 in Chang’e-6, zdaj pa svoje ambicije širi še dlje.
Shan Zhongde, vodja CNSA, je ob izstrelitvi poudaril, da misija predstavlja “pomemben korak v novem poglavju kitajskega medplanetarnega raziskovanja”. Po poročanju agencije Xinhua bo desetletna odprava prinesla prelomna odkritja in razširila razumevanje vesolja.
Kitajska s tem projektom, po ZDA in Japonski postaja tretja država, ki poskuša prinesti vzorce z asteroida. Leta 2020 je ameriška misija OSIRIS-REx uspešno zbrala material z asteroida Bennu, kar dokazuje, da so takšne naloge izvedljive. Tianwen-2 tako utrjuje Kitajsko kot ključno akterico v globalni vesoljski tekmi.
Kitajska nikoli ne počiva na lovorikah, zato že načrtuje misijo Tianwen-3, ki naj bi okoli leta 2028 zbrala vzorce z Marsa, in Tianwen-4, ki bo raziskovala Jupiter in njegovo luno Kalisto. Država prav tako izkazuje odprtost za mednarodno sodelovanje, saj je pri prejšnjih misijah povabila tuje raziskovalce k soustvarjanju znanstvenih dosežkov.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay
