[STA] – Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ob v končnici mandata DZ še vedno odprtih kadrovskih vprašanjih poudarja, da bi si želela, da bi bila kadrovanja prijaznejša do kandidatov. Kot je dejala v pogovoru za STA, se sicer sama v kadrovanja ni vtikala, so pa bili nekateri kandidati javno izpostavljeni na način, ki se ji osebno zdi “popolnoma neprimeren”.
Na mizi poslanskih skupin je bilo zadnje leto dni namreč več imenovanj, ki bodo, kot kaže, v končnici mandata vendarle doživela epilog. Ob izteku zadnje redne seje DZ bodo tako poslanci glasovali o kandidatih za novega guvernerja Banke Slovenije, varuhinji človekovih pravic in treh ustavnih sodnikih.
Prav pri kandidatih za ustavne sodnike pa se je v zadnjih dneh znova zapletlo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je namreč sprva za tri nove ustavne sodnike predlagala Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal. Nato pa je sporočila, da predlog za imenovanje slednje nima zadostne podpore za izvolitev, zato namesto nje poslancem v izvolitev predlaga vodjo specializiranega in kazenskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Cirila Keršmanca.
Ta se je ta teden še predstavljal poslanskim skupinam, po slišanem pa so imeli pomisleke v koalicijskih SD in Levici. Razlog za to naj bi bila med drugim njegova stališča do pravice do splava, pravice do prostovoljnega končanja življenja in pregona sovražnega govora. Tudi kandidatova dodatna pojasnila očitno niso zadostovala za zadostno podporo, tako je predsednica republike sklenila predlog za njegovo imenovanje umakniti. V DZ pa je zatem vnovič poslala predlog za imenovanje Kresal.
Dinamiko reševanja kadrovskih vprašanj je danes v pogovoru za STA komentirala tudi predsednica DZ.
Glede Keršmanca je dejala, da sama ne bo sodila, kaj je res in kaj ne, se ji pa ne zdi prav, da se kandidata diskreditira na tak način. Po njenem mnenju bi poslanske skupine lahko postopale drugače, če se katera izmed njih s stališči kandidata ni strinjala. “Sama osebno nisem zaznala tako radikalnih stališč. Je pa res, da nisem bila zraven, ko se je kandidat pogovarjal z drugimi poslanskimi skupinami,” je dejala. Sama je bila namreč prisotna na srečanju kandidata s predstavniki poslanske skupine Svoboda, katere članica je.
Prva med poslanci pa obžaluje tudi, kako so se vodili postopki imenovanj za nekatere druge funkcije. Tako ji je denimo žal, da DZ ni uspel že prej izvoliti kandidatke za varuhinjo. Meni, da je bila Dijana Možina Zupanc, ki je na koncu ostala brez potrebne dvotretjinske večine, “izjemna kandidatka”. “Ampak kot sem izvedela, je bila tej kandidatki s strani manjše opozicijske stranke zagotovljena podpora, pa je potem ta podpora kar umanjkala. Kar sicer ni presenetljivo za to poslansko skupino, da si premisli tik pred sejo,” je komentirala.
O imenovanju guvernerja Banke Slovenije, kjer sicer skupnega jezika s predsednico dolgo ni našla prav Svoboda, pa je Klakočar Zupančič navedla le, da je bilo pri tem, kot je sama zaznala, “nekaj zatikanj v zvezi z ali strokovnostjo ali nezdružljivostjo”.
Sama se sicer v imenovanja ni vpletala, je dodala. “Bi si pa želela, da bi bila seveda ta kadrovanja prijaznejša do kandidatov, predvsem da ne bi temu sledil medijski linč, ker si tega pa nihče ne zasluži,” je sklenila.
