Državni proračun je aprila ustvaril 320 milijonov evrov presežka, vendar Fiskalni svet opozarja, da javnofinančna slika ostaja pod pritiskom hitre rasti odhodkov. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je proračunski primanjkljaj znašal 423 milijonov evrov, kar je občutno več kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 272 milijonov evrov.
Po podatkih ministrstva za finance je država med januarjem in aprilom zbrala 5,24 milijarde evrov prihodkov, medtem ko so odhodki dosegli 5,66 milijarde evrov. Prihodki so bili medletno višji za 11,3 odstotka, odhodki pa za 13,7 odstotka.
Fiskalni svet v mesečni informaciji navaja, da je bil aprilski presežek predvsem posledica višjih prilivov iz davka na dohodek pravnih oseb ter delnega knjiženja novih evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).
Prihodke poganjajo podjetja, DDV in evropska sredstva
Medletna rast prihodkov se je aprila okrepila predvsem zaradi poračuna obveznosti davka na dohodek pravnih oseb za lansko leto. Prilivi iz tega naslova so dosegli 702 milijona evrov oziroma 27,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Samo aprila so skupni prilivi iz tega davka znašali 309 milijonov evrov, kar je približno dvakrat več kot lani.
Glavni vir davčnih prihodkov ostaja DDV. V prvih štirih mesecih se je v državni proračun iz tega naslova steklo nekaj več kot dve milijardi evrov, kar je 9,6 odstotka več kot lani. Skupni davčni prihodki so dosegli 4,6 milijarde evrov oziroma 8,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Prihodki iz dohodnine so znašali 826 milijonov evrov oziroma 5,2 odstotka več kot leto prej, rast pa po navedbah ministrstva poganjata predvsem visoka zaposlenost in rast plač.
Pomemben del rasti prihodkov predstavljajo tudi evropska sredstva. Slovenija je iz proračuna EU v prvih štirih mesecih prejela 312 milijonov evrov, kar je več kot 60 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi sredstev iz NOO. Aprila je bilo knjiženih prvih 100 milijonov evrov iz petega zahtevka, vrednega skupno okoli 230 milijonov evrov.
Stroški dela in socialni transferi ostajajo glavni pritisk
Na odhodkovni strani Fiskalni svet opozarja, da rast porabe ostaja zelo visoka tudi brez upoštevanja evropskih sredstev in posebnih postavk.
Za stroške dela v javnem sektorju je država v prvih štirih mesecih namenila 1,66 milijarde evrov oziroma 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Fiskalni svet opozarja, da se bo rast stroškov dela v prihodnjih mesecih še dodatno okrepila zaradi uskladitve plač z inflacijo, višjega regresa ter nadaljnjih faz uvajanja prenovljenega plačnega sistema.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država namenila 779 milijonov evrov, kar je 13,4 odstotka več kot lani. Več sredstev je bilo namenjenih za družinske prejemke, starševska nadomestila, osebno asistenco ter socialno varnost.
V sklada socialnega zavarovanja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je proračun prispeval skupno 642 milijonov evrov. Največji del, 519 milijonov evrov, je bil namenjen pokojninski blagajni.
Fiskalni svet ob tem izpostavlja, da so višji socialni transferi tudi posledica redne uskladitve z inflacijo ter dodatnih ukrepov države, med drugim višjih nadomestil za brezposelnost in višjih štipendij.
Močna rast investicij države
Odhodki za investicije so v prvih štirih mesecih dosegli 415 milijonov evrov oziroma 28,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Država je sredstva usmerjala predvsem v vojaško opremo, cestno in železniško infrastrukturo ter zdravstvo.
Fiskalni svet posebej opozarja, da se poleg obrambnih vlaganj letos izraziteje povečujejo tudi investicije v zdravstveno in izobraževalno infrastrukturo.
Za subvencije je država namenila 214 milijonov evrov oziroma 1,8 odstotka več kot lani, predvsem zaradi višjih neposrednih plačil v kmetijstvu.
Po veljavnem državnem proračunu naj bi sicer letošnji primanjkljaj znašal okoli 2,1 milijarde evrov.
