Pred državnim zborom v Ljubljani se je zbrala skupina kmetov in predstavnikov več kmetijskih organizacij, ki so opozorili na po njihovem mnenju vse bolj zapleten položaj slovenskega kmetijstva. Med osrednjimi sporočili shoda so izpostavili zahtevo po večjem spoštovanju kmetijskega dela, predvidljivi kmetijski politiki ter učinkovitejši zaščiti domače pridelave hrane.
Protestniki so poudarili, da se ključne odločitve o kmetijstvu pogosto sprejemajo brez zadostnega razumevanja razmer na terenu. Po njihovih besedah imajo kmetje vse manj vpliva na politike, ki neposredno določajo njihove delovne pogoje in ekonomsko vzdržnost.
Predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative je ob tem dejal, da se o kmetijstvu pogosto govori, „kot da gre za hobi in kot da je hrana samoumevna“, ter dodal, da kmetje ne zahtevajo posebnih privilegijev, temveč spoštovanje in resen dialog.
Na shodu so večkrat poudarili, da protest ni namenjen zgolj kmetom, temveč tudi potrošnikom in prihodnosti prehranske varnosti v Sloveniji. Po njihovem mnenju bi morala država pri oblikovanju kmetijske politike in pri evropskih trgovinskih sporazumih večjo težo nameniti zaščiti domače hrane in kmetijskih zemljišč.
Predstavniki kmetijskih organizacij so opozorili, da prazne obljube in ukrepi brez jasnih učinkov ne morejo zagotoviti dolgoročnega obstoja kmetij. Zavzeli so se za politiko, ki bi mladim omogočila prevzem kmetij in stabilno prihodnost na podeželju, namesto stalnega prilagajanja novim omejitvam.
Na protestu so se dotaknili tudi prostorskih vprašanj in nasprotovali rešitvam, ki po njihovih ocenah ogrožajo kmetijska zemljišča. Izpostavili so, da prehranska varnost ne more biti postranskega pomena pri načrtovanju velikih infrastrukturnih in okoljskih projektov.
Težave pri prodaji domače hrane
Več govorcev je opozorilo na slab položaj domače hrane na trgu. Po njihovih navedbah se slovenski kmetje vse pogosteje soočajo s težavami pri prodaji lastnih pridelkov, tudi na področjih, kjer je Slovenija izrazito nesamooskrbna, kot so zelenjava, sadje in prašičereja.
Posebej kritični so bili do sistema javnega naročanja hrane, ki naj bi bil po njihovih ocenah zapleten, birokratski in pogosto bolj naklonjen velikim dobaviteljem kot lokalnim pridelovalcem. Zavzeli so se za poenostavitev postopkov in večjo prisotnost hrane slovenskega porekla v vrtcih, šolah, bolnišnicah in drugih javnih ustanovah.
Opozorili so tudi na izzive ekološkega kmetijstva. Kljub več desetletjem strategij in akcijskih načrtov po njihovem mnenju še vedno ni prišlo do preboja, čeprav bi takšna pridelava lahko pomembno prispevala k varovanju okolja, zdravju in lokalni prehranski varnosti.
Odziv ministrstva in nadaljnji koraki
Ministrica za kmetijstvo je v odzivu ponovila, da je pripravljena na pogovor s predstavniki kmetov, vendar meni, da ulica ni primeren prostor za iskanje rešitev. Ocenila je, da izbira termina protesta tik pred volitvami odpira vprašanja o njegovem ozadju, hkrati pa napovedala sestanek s predstavniki kmetov v prihodnjem tednu.
Glede zahtev je dejala, da je večina že izpolnjenih ali v postopku uresničevanja. Ob tem je poudarila, da je za resne rešitve potreben dialog brez kamer in političnih pritiskov.
Kmetje medtem napovedujejo nadaljnje aktivnosti in vztrajajo pri svojih zahtevah. Med prednostnimi izpostavljajo zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov, zaščito kmetijskih zemljišč ter polno povračilo stroškov za obveznosti, ki jih nalaga država. Kritični so tudi do dodatnih zahtev na področju zdravstvenih ukrepov v živinoreji, pri katerih po njihovih besedah finančno breme nosijo predvsem kmetje.
Čeprav zahteve kmetov podpirajo tudi nekatere druge organizacije, se vse ne strinjajo z izvedbo protesta v predvolilnem času. Del združenj in sindikatov opozarja, da trenutno ni pravega sogovornika na strani oblasti in da obstaja tveganje politizacije shoda.
V sindikatu kmetov poudarjajo, da želijo ostati apolitični in da bodo svoje zahteve naslovili na prihodnjo vlado, ne glede na njeno politično sestavo. Po njihovem mnenju bi morala nova vlada odpraviti ukrepe, ki po ocenah kmetov dodatno obremenjujejo panogo, ter zagotoviti stabilne pogoje za njen razvoj.

